Franja

discingō -ere -cīnxī -cīnctum

1. razpasati, odpas(ov)ati: discinctā tunicā H. v srajci, discincti ludunt H. v domači obleki, discincti Afri V. neopasani, centuriones discinctos destituit L. neopasane (namreč za kazen) = z golim mečem brez nožnice in orožnega pasa, excalceari et discingi Vell., tunicati et discincti (v znamenje velike žalosti) Suet.; pren.: in sinu est, neque ego discingor Ci. ep. in ne pustim ga; pesn.: d. Afros Iuv. razorožiti, peltatam Amazona Scythico nodo Mart., iam discingitur armis Sil. že polaga orožje. Od tod adj. pt. pf. discīnctus 3 razpašen, brezskrben, neskrben, nemaren, lahkomiseln, zanikrn: aut avarus ut Chremes … aut discinctus ut … nepos H., institor d. O., d. otia O., d. Natta (izmišljeno ime ali ime razsipneža, ki je zapravil svoje premoženje in izgubil plemstvo) Pers.

2. pren.: d. dolos Sil. razdreti, izničiti, ingenium Sil. omehkužiti.

disiungo in dīiungo -ere -iūnxī -iūnctum izpreči (izpregati): iumenta Ci., bovem Col., boves Iuv., bos disiunctus H., disiungere fessos iuvencos O.; z abl.: armenta opere diiuncta Col.; occ. odstaviti: agnos a mamma matris Varr.

1. (od)ločiti: quia diiungimur Pl., quoniam intervallo locorum et temporum diiuncti sumus Ci. ep., quod (flumen) Iugurthae Bocchique regnum diiungebat S., quamquam longis disiungimur oris Val. Fl. Od kod? z abl.: Italis longe disiungimur oris V.; z a(b): nisi (fons) munitione ac mole lapidum diiunctus esset a mari Ci., equitatus a laevo cornu brevi spatio disiunctus L.

2. pren. (od)ločiti = razdružiti (razdruževati), odtujiti (odtujevati) od koga, od česa, razdvojiti (razdvajati): quem mecum eadem res publica, quae in tribunatu eius diiunxerat, … coniunxit Ci., disiungere honesta a commodis Ci., commoda colonorum a fortunis Pompeianorum rei publicae fortuna diiunxit Ci., disiungere aliquem ab aliquo Ter., Ci., aliquem ab alicuius amicitia ali familiaritate Ci. komu prijateljstvo s kom razdreti, aliquem a corpore Ci.; occ.
a) (v presojanju) ločiti, razločiti (razločevati): pastionem a cultura Varr., insaniam furore Cl.
b) log. (besede, stavke) nasproti postavljati: Gell. — Od tod adj. pt. pf. disiūnctus (dīiūnctus) 3, adv. -ē

1. ločen, oddaljen: quae (Aetolia) procul barbaris disiuncta gentibus Ci., duobus in locis disiunctissimis maximeque diversis Ci.

2. pren.
a) oddaljen = v nobeni zvezi s čim, različen, nasproten čemu: vita maxime disiuncta a cupiditate Ci., homines Graeci, longe a nostrorum hominum gravitate disiuncti Ci., homines naturā et genere diiuncti Ci., nihil est ab ea cogitatione … disiunctius Ci., inter se disiunctum discrepitansque Lucr.; subst. neutr. pl.: maxime disiuncta atque contraria Ci.
b) occ. α) log. ločilen, razstaven, protiven: cum dialectici sic statuant, omne, quod ita disiunctum sit, quasi „aut etiam aut non“, non modo verum esse, sed etiam necessarium Ci., quae diiunctius dicuntur Ci. preveč v protivnih stavkih; od tod subst. disiūnctum -ī, n (= διεζευγμένον ἀξίωμα) protivni stavek: Gell. β) ret. neodvisen, pretrgan: concursūs diiuncti Ci.; (o govorniku) neodvisno (pretrgano) govoreč: Brutus diiunctus T.

dissolvō -ere -solvī -solūtum

1. narazen spraviti (spravljati), kar je bilo zvezano (spojeno), razvez(ov)ati, odvez(ov)ati, razstaviti (razstavljati): scopas (gl. scōpae) Ci., clipeum Ci., arborum radices Varr., contextum, nodos omnes Lucr., animam Lucr. umreti, pontem N. podreti, navigium Ci. ep., navem Ph., stamnina Tib., monumenta Sen. tr. ali ilia risu Petr. razgnati, pinūs lamnā Val. Fl. razpiliti = razžagati, simulacrum Iovis Suet. s podstavka sneti, dissolutis membris insistere non potuit T. ker je imela ude spahnjene; pesn. z vokalnim u: (puppes) né temere ín mediís dissoluántur aquís O. da ne razpadejo; occ.
a) razstaviti = raztopiti (raztapljati), topiti: nubes, nubila solis calore, aes Lucr., resinam oleo Plin., fel aquā dissolutum Plin., stomachum d. Plin. povzročiti drisko.
b) kaj hudega pregnati, razbliniti: inflationes, dolorem capitis Plin.; pren.
a) ret. (periode, sestavke, verze idr.) razvez(ov)ati, razstaviti (razstavljati), brez zveze pustiti (puščati): orationem Ci., bene structum collocationem permutatione verborum Ci., versum H., argumenta Q.
b) (kako vprašanje, problem idr.) (raz)rešiti: captiosas interrogationes Ci., non poterit ratio dissolvere causam, cur … Lucr.

2. pren.
a) oprostiti, rešiti (opravkov, sitnosti): dissolvi me Ter., dissolve me Pl. odpravi me = povej mi, dissolvere pro sua parte (sc. se) Ci. pobotati (spraviti) se.
b) odpraviti (odpravljati), razveljaviti (razveljavljati), ukiniti (ukinjati), uničiti (uničevati), ugonobiti (ugonabljati): d. iura, iudicia, acta Caesaris, interdictum Ci., omnes leges Caesaris hac lege dissolvuntur Ci., d. amicitiam Ci. ali societatem N. razdreti, in dissolvenda severitate Ci., d. disciplinam severitatemque Auct. b. Alx., regia potestate dissoluta N., aetas … disturbans dissolvensque Lucr., eam (sc. mortem) cuncta mortalium mala dissolvere S., d. religiones, rem publicam L., imperium L. konzulsko oblast, neque … dissoluta quae Augustus voluisset T., d. leges, corpus Achaeorum Iust.; z acc. personae: senectus plerosque dissolvit T. oslabi.
c) ovreči, izpodbi(ja)ti, pobi(ja)ti: Erucii criminatio dissoluta est Ci., criminibus omnibus dissolutis Ci., utrumque dissolvitur Ci. se da ovreči, d. controversiam controversiā Corn., contra dicta d., dissolvitur varie, interim per partes dissolvitur Q., d. obiecta T.
č) occ. (po)plačati ([po]plačevati), izplač(ev)ati: qui dissolverem, quae debeo Ter., d. aes alienum Ci., neque quicquam (pecuniae publicae) ulli d. civitati Ci., ceteris … hoc nomen (dolg), quod urget, … dissolvere Ci., d. poenam, damna Ci., pecuniam pro his rebus dissolvit C., pristina vota novo munere dissolvo Cat.; abs.: non d., d. pro sua parte Ci., Scapulis difficiliore condicione dissolvit Ci.; med. (dvoumno): qui magno in aere alieno maiores etiam possessiones habent, quarum amore adducti dissolvi nullo modo possunt Ci. se nikakor ne morejo ločiti od posestev (= z njimi dolgove poplačati). — Adj. pt. pf. dissolūtus 3, adv. -ē

I. nezvezan, razpadel: Pl., navigium Ci. razpokano, stomachus Plin. oslabel, mlahav. — Sicer

II. le pren. „nezvezan“ =

1. ret. nepravilno zvezan: alterum nimis est vinctum, … alterum nimis dissolutum Ci., dissoluta oratio Q., nimis dissolutum genus orationis Ci., cum demptis coniunctionibus dissolute plura dicuntur Ci. brezvezno; od tod subst. dissolūtum -ī, n kot govorna podoba = ἀσύνδετον, brezvezje: Corn., contrarium et dissolutum Ci., Q.

2. nemaren, malomaren, brezbrižen, neskrben, nesamozavesten: animus, iudicium Ci., pater tam neglegens et dissolutus Ci., cupio in tantis rei publicae periculis me non dissolutum videri Ci., maluit crudelis quam dissolutus esse Ci., exstant libelli multo dissolutiores ipsis actionibus Sen. rh., dissolute factum Ci., minus severe (res confecta est) quam decuit, non tamen omnio dissolute Ci., dissolute decumas vendidisti (si dal v zakup) Ci.

3. lahkomiseln, nepremišljen, zanikrn, malopriden, prešeren, razuzdan, nesramen, razpuščen: filius, consilia Ci., liberalitas dissolutior, omnium hominum dissolutissimus Ci., (Alcibiades) luxuriosus, dissolutus … reperiebatur N., dissoluti mores Ph., dissoluta comitas Q., reprehensio dissoluti Q., dissoluta luxu mens T., non dissoluta clementia Plin. iun. ne lahkomiselna, adeo dissoluti Amm., dissolute scribere Ci. ep., dissolute hilaris Aug. prešerno; est dissoluti z inf. = lastnost lahkomiselneža (znamenje popolne lahkomiselnosti) je: Ci. (De offic. I, 28, 99).

ēluō -ere -luī -lūtum (ē in lavere)

1. izprati (izpirati), odprati, oprati, izmi(va)ti, umi(va)ti: Cels., Col., Plin., patinas Pl., argentum (= vasa argentea) Pl., colorem Lucr., Q., corpus O., centurionum profusus sanguis eluitur Ci.; pren. iztrebiti, izbrisati, zatreti, odpraviti: peregrina omnia Pl., amoris maculam Pl., cum te maculas furtorum … tuorum sociorum innocentium sanguine eluere arbitrabare Ci., amicitias usūs remissione eluere Ci. polagoma razdreti, severitate iudicandi sordīs eluet Ci., eluere libidinem Ci., infectum eluitur scelus V., elue crimen O., vitia eluere Q.; pesn.: cadus amara curarum eluere efficax H. odpraviti, pregnati.

2. čistiti, očistiti (očiščevati) česa: vestimenta luto Luc., eluta alica Cael. izluščeno; pren.: eluere mentem Lact., maculatas crimine mentes Sil.

3. tako rekoč očistiti česa = iztrebiti, spraviti iz česa: Scythica stagna Maeotidis eluere (sc. avibus) Col.

4. (svoje) premoženje zapraviti: elutum in balneis Pl.; pren. abs. na nič spraviti se: eluas tu an exunguare Pl. — Adj. pt. pf. ēlūtus 3 „izpran“ = vodén, nesočen, slaboten: irriguo nihil est elutius horto H., huius (spodi) elutior vis est Plin.

Opomba: Star. pf. act. ēlovī: Luc.

engagement [ingéidžmənt] samostalnik
delo, zaposlitev; obveznost, dolžnost; obljuba; zaroka; boj, spopad; najetje, angažma

to meet one's engagement izpolniti svojo obveznost
close engagement spopad
under engagement zadolžen
engagement ring zaročni prstan
to break off the engagement razdreti zaroko
without engagement neobvezno

entloben: sich entloben razdreti zaroko

in-emptus 3 (in, emere) nekupljen: V., Col., dapes inemptas adparet H. pripravljeno od njega samega, i. lepus Mart. na lastnem posestvu ubit, fundos inemptos fore Icti. da jih gre šteti za nekupljena, inemptum facere aliquid Icti. kupčijo razdreti; occ. corpus inemptum reddite O. = brez odkupnine, inemptus consulatus T. ne pridobljen z denarjem, tako tudi: i. honores Plin., i. favor Cl., i. solus Cl. nekupljiva.

inter-rumpō -ere -rūpī -ruptum

1. (pre)trgati, odtrgati, raztrgati: pontem (pontes) C., L., Ci. ep., T., Iust. razdreti, podreti (podirati), aciem hostium L., interrupta itinera T., interruptae venae T. prerezane; v tmezi: radios inter quasi rumpere lucis Lucr., nec loca lux inter quasi rupta relinquit Lucr.

2. metaf.
a) (govor, pripoved) (pre)trgati, prekiniti (prekinjati), (z)motiti: orationem C., ea interpellatione interrupta est oratio mea Ci., sermonem i. Pl., singultu querellas O., colloquia militum C., contextum Q., mediam dictionem fletu eius interrumpi Sen. rh., ni medici adventus nos interrupisset Varr. (v govorjenju motiti), me intuens flentem significabat interruptis vocibus Ci.; tudi o spisih: res Cu., rerum tenorem L., rerum … gestarum ordinem T.; pt. pf. subst.: neque tam facile interrupta contexo quam absolvo instituta Ci.
b) (dejanja ali stanja) (pre)trgati, prekiniti (prekinjati), (z)motiti: interruptus tumultus T., amicitiae interrupta consuetudo Ci., interruptum officium Ci., pendent opera interrupta V., iter amoris mei i. Ci., somnum Suet., somnos Plin.
c) (kaj konkr.) ločiti: interrupti ignes V. sem in tja kak ogenj, posamezni ognji (ne nepretrgana vrsta). — Od tod adv. pt. pf. interruptē pretrgoma, prekinjeno: non interrupte narrare Ci. nepretrgoma, v pravi zvezi, prav povezano.

kûp m, mest. u kúpu
1. kup, kupčija: nevjesta se sticala -om ili otmicom; razvrći kup razdreti kupčijo
2. kupljeno blago

kupčíja f

1. affare:
napraviti dobro kupčijo fare un buon affare
skleniti, razdreti kupčijo combinare, concludere un affare, stornare un affare
biti vpleten v umazane kupčije essere coinvolto in loschi affari
pejor. (politična) kupčija intrallazzo

2. commercio:
lesna, vinska kupčija commercio dei legnami, del vino
kupčija z žitom commercio cerealicolo
borzna kupčija operazione di borsa
pejor. kravja kupčija mercato delle vacche

kupčíja negocio m

kravja kupčija chalaneo m; (barantanje) regateo m
zastoj v kupčijah enstancamiento m (ali paralización f) de los negocios
delati kupčije hacer negocios
napraviti dobro (slabo) kupčijo hacer un buen (mal) negocio
razdreti kupčijo anular un negocio
skleniti kupčijo concertar (ali concluir) un negocio

marché [marše] masculin trg, tržišče; tržni dan; nakup, prodaja, kupčija, posel; pogodba, dogovor

(à) bon marché poceni; brez truda
à meilleur marché ceneje
par-dessus le marché povrhu
Marché commun Skupni trg
marché couvert pokrita tržnica (hala)
marché aux bestiaux, aux fleurs trg za živino, za cvetlice
marché intérieur, mondial notranji, svetovni trg
marché étranger, extérieur zunanji trg
marché libre prosti trg
marché national domači, notranji trg
marché noir črna borza
marché d'or zelo ugoden, zlat nakup
marché d'outre-mer čezmorski trg
marché aux puces starinarski trg
marché de rencontre priložnosten nakup
marché du travail borza dela
cours masculin, prix masculin du marché tržna cena
économie féminin de marché tržno gospodarstvo
étude féminin des marchés raziskovanje tržišč
habitations féminin pluriel à bon marché cenena stanovanja
jour masculin de marché tržni dan
produits masculin pluriel bon marché ceneni proizvodi
aller au marché iti na trg
conclure, faire un marché skleniti kupčijo
être coté sur le marché notirati na tržišču
faire son marché sam nakupovati
faire un bon marché napraviti dobro kupčijo
faire bon marché de quelque chose podcenjevati kaj
inonder le marché de ses produits preplaviti trg s svojimi izdelki
jeter, mettre sur le marché vreči, dati na trg
mettre le marché en main à quelqu'un komu dati na izbiro, da sprejme ali odkloni
refouler du marché izriniti s trga
rompre un marché razdreti pogodbo o kupčiji
s'en tirer à bon marché pocetti jo odnesti
marché conclu! (kupčija) velja! drži!
c'est marché donné to je tako rekoč podarjeno, smešno poceni
le bon marché coûte cher (proverbe) kar je ceneno, je drago

monkey-wrench [mʌ́ŋkirenč] samostalnik
francoz (ključ)

ameriško, pogovorno to throw a monkey-wrench into s.th. razdreti, prekrižati kaj

nœud [nö] masculin vozel, petlja; grča, zaplet; vozel (= morska milja, 1851 m); anatomie členek, gleženj; figuré bistvo, glavna točka, jedro; pluriel vezi

nœud coulant zanka
sans nœud(s) brez grč(e)
nœud de la gorge (anatomie) Adamovo jabolko
nœud papillon metuljček (kravata)
nœud du problème bistvo problema
nœud du trafic, routier, ferroviaire prometno, cestno, železniško vozlišče
nœud d'une tragédie zaplet v tragediji
le navire file 25 nœuds ladja vozi 25 vozlov na uro
faire, défaire un nœud napraviti, razdreti vozel
faire un nœud à son mouchoir napraviti si vozel v robec
j'ai un nœud à la gorge stiska me v grlu, figuré sem v mučnem položaju
trancher, couper le nœud gordien presekati gordijski vozel, figuré energično rešiti dotlej nerešljivo težavo

patto m

1. pogodba, sporazum, dogovor, pakt:
stare ai patti držati se sporazuma, spoštovati dogovorjeno
sciogliere il patto prekiniti, razdreti pogodbo
rompere il patto ne spoštovati dogovora
scendere, venire a patti paktirati, popuščati (tudi pren.);
rendersi a patti kapitulirati
fare i patti col diavolo pren. hudiču se zapisati

2. polit. pravo
patto di non aggressione sporazum o nenapadanju
patto di mutua assistenza pakt o medsebojni pomoči
Patto Atlantico Atlantski pakt, Atlantska zveza; hist.
Patto di Varsavia Varšavski pakt

3. pogoj:
a nessun patto pod nobenim pogojem, nikakor
a patto che če, pod pogojem da
PREGOVORI: patti chiari amici cari preg. čisti računi, dobri prijatelji

pògodba ž
1. pogodba, dogovor: brže-bolje stupi u -u, da mu ne bi tako lepa prilika propala; po uzajamnoj -i; zaključiti, raskinuti -u skleniti, razdreti dogovor
2. pogoj: ja ću ići pod -om da me neko prati
3. ljubezen, strpnost: u dvore je snaha sreću donijela, a u srcu mira i -e

pogódba contract, agreement; convention; (zlasti državna politika), treaty, pact, compact; covenant; (listina) deed, bonds pl; indenture; trgovina bargain, contract

po pogódbi, v smislu pogódbe according to contract, as agreed upon
nasproten pogódbi contrary to the contract
družbena pogódba social contract
kolektivna pogódba collective agreement
mezdna pogódba pay deal, wage agreement
mirovna pogódba peace treaty, peace pact
najemna, zakupna pogódba lease
tajna pogódba secret treaty
ženitna pogódba marriage settlement, marriage articles pl
kršitev pogódbe breach of contract
trgovinska pogódba commercial treaty
pogódba o zavezništvu treaty of alliance
zakonska pogódba matrimonial contract
biti vezan s pogódbo to be bound by contract
(pre)kršiti pogódbo to break a contract
podaljšati pogódbo to prolong an agreement
podpisati pogódbo to sign a contract, to witness a contract
skleniti pogódbo to make a contract, to conclude a treaty, to make an agreement
razdreti, stornirati pogódbo to rescind a contract
goljufija razveljavi pogódbo fraud vitiates the contract

pogódba convention ženski spol , accord moški spol , marché moški spol , contrat moški spol , transaction ženski spol , traité moški spol , pacte moški spol , arrangement moški spol , alliance ženski spol , acte moški spol

pogodba o miru, o premirju, o prijateljstvu (zavezništvu) traité de paix, d'armistice, d'amitié
pogodba o nenapadanju pacte de non-agression
pogodba o zvezi traité d'alliance
po pogodbi, ustrezno pogodbi suivant (ali selon, d'après) le contrat, conformément au contrat
darilna, delovna, družbena pogodba contrat de donation, de travail, social
gospodarska, plačilna, trgovinska pogodba accord économique, de paiement, commercial
kolektivna, zavarovalna pogodba contrat (ali accord) collectif, d'assurance
pogodba o kulturnem sodelovanju accord culturel
kupna, prodajna pogodba contrat d'achat, de vente
mednarodna pogodba convention internationale, accord international
najemninska pogodba contrat de louage (ali de location, de fermage), bail moški spol
zasebna pogodba acte sous seing privé
ženitovanjska pogodba contrat de mariage
odpoved, sklenitev pogodbe résiliation ženski spol (ali rupture ženski spol) d'un contrat, conclusion ženski spol (ali signature ženski spol) d'un contrat
potrditev, proglasitev veljavnosti pogodbe validation ženski spol d'un contrat
predmeti pogodbe faits moški spol množine d'un acte
veljavna pogodba contrat valide
kršiti (ali prelomiti), obnoviti, razveljaviti pogodbo enfreindre (ali rompre), renouveler, résilier (ali dénoncer, annuler) un contrat
pogajati se o pogodbi négocier un traité (ali un accord)
razdreti pogodbo o kupčiji rompre un marché
sestaviti pogodbo dresser (ali rédiger) un contrat
odpovedati, podpisati, ratificirati pogodbo dénoncer, signer, ratifier un traité (ali un accord, un contrat, une convention)
skleniti pogodbo conclure (ali passer) un contrat (ali un traité, un accord), faire un pacte

pogódba (-e) f contratto; patto; pattuizione; trattato; accordo:
razveljaviti, skleniti, spremeniti pogodbo annullare, stipulare, modificare un contratto
ratificirati mirovno pogodbo ratificare il trattato di pace
skleniti nenapadalno pogodbo stipulare un accordo, un patto di non aggressione
kršitev pogodbe violazione del contratto
veljavnost pogodbe validità del contratto
ekon. delovna pogodba contratto di lavoro
polit. državna pogodba trattato
filoz. družbena pogodba contratto sociale
ekon. hranitvena pogodba contratto di custodia
kolektivna pogodba contratto collettivo
kreditna pogodba contratto creditizio
kupoprodajna pogodba contratto di compravendita
polit. mandatna pogodba mandato
razdreti pogodbo sciogliere il contratto
neizvršitev pogodbe inadempienza contrattuale

poróka (-e) f nozze, matrimonio, sposalizio; knjiž. talamo, sponsali; ekst. sistemazione:
cerkvena, civilna poroka matrimonio ecclesiastico, civile
praznovati, proslavljati poroko festeggiare il matrimonio
razdreti (nameravano) poroko sciogliere, annullare il (previsto) matrimonio
srebrna, zlata, biserna poroka nozze d'argento, d'oro, di diamante