Franja

nȍrma ž (lat. norma)
1. norma, pravilo, predpis: društvene, jezične, jezičke, moralne -e; rukovoditi se zakonskim -ama ravnati se po zakonskih normah, predpisih
2. standard, predpisana oblika množičnih proizvodov: ovaj proizvod ne odgovara našim normama
3. norma, predpisani delovni učinek: radna norma
4. norma, skrajšani naslov knjige na koncu pole, spodaj

orientieren orientirati (sich se), (informieren) informirati (über o) (sich se); orientieren auf usmeriti na; sich orientieren auf usmerjati se na, biti usmerjen na; sich orientieren an (sich richten nach) ravnati se po; orientieren nach obrniti proti; orientiert nach obrnjen proti

pas¹ [pɑ] masculin korak (tudi figuré); stopinja, stopnica, prag; soteska, morska ožina; prehod; musique plesni korak; architecture, technique zareza, izrez; luknja

au pas korakoma
à chaque pas pri vsakem koraku
à deux pas d'ici čisto blizu
pas à pas korak za korakom; oprezno, preudarno
(tout) de ce pas takoj, neposredno
sur le pas de la porte na pragu
pas cadencé, accéléré (militaire) enakomerno ubran, pospešen korak
Pas de Calais Calaiska vrata
pas de charge (militaire) naskočni korak
pas de clerc spodrsljaj, nespretnost
de course (militaire) tek
pas (de) gymnastique (sport) gimnastični korak
pas de l'oie (nemški) paradni korak
pas de vis navoji na vijaku
faux pas spodrsljaj (tudi figuré)
mauvais pas (figuré) stiska
mise féminin au pas (figuré, politique) izenačenje, sousmeritev
salle féminin des pas perdus dvorana (na sodišču, kolodvoru), kjer ljudje prihajajo in odhajajo, hodijo sem in tja
j'y vais de ce pas takoj grem tja
aller à pas de loup rahlo in tiho stopati
aller à pas mesurés (figuré) premišljeno ravnati, postopati
aller à pas de tortue počasi, kot želva, po polževo iti
allonger le pas pospešiti korak, iti hitreje
arriver sur les pas de quelqu'un priti takoj za kom
s'attacher, être attaché aux pas de quelqu'un biti komu povsod za petami
céder le pas à quelqu'un prepustiti komu prvo mesto
changer le pas menjati korak
doubler le pas podvojiti korake
emboîter le pas à quelqu'un ubirati korake za kom; figuré posnemati koga, ravnati se po kom
être dans un mauvais pas biti v kritičnem položaju
en être au premier pas (figuré) biti šele na začetku, v začetkih, ne še daleč priti
faire un grand pas, de grands pas napraviti velik korak naprej
faire les premiers pas prevzeti iniciativo, kot prvi dati pobudo
ne pas faire un pas ne se premakniti naprej, koraka naprej ne napraviti
l'enfant a fait ses premiers pas otrok je shodil
faire les cent pas sem in tja hoditi
faire un faux pas spodrsniti, spotakniti se
marcher à pas comptés umerjeno korakati, iti
marcher à pas de géant napraviti, delati orjaške korake; figuré silno napredovati
marcher d'un bon pas hitro iti
marcher sur les pas de quelqu'un ubirati korak za kom, figuré iti po njegovih stopinjah
marquer le pas stopati na mestu, ne se premakniti z mesta (tudi figuré)
mettre au pas zdresirati, pripraviti do ubogljivosti; politique izenačiti, so-, istousmeriti
se mettre au pas (figuré) iti s časom
mesurer au pas premeriti s koraki (razdaljo)
ouvrir le pas začeti ples
passer, sauter, franchir le pas (figuré) (morati) ugrizniti v kislo jabolko
prendre le pas sur quelqu'un koga v ozadje odriniti, poriniti
précipiter ses pas pohiteti
presser, hâter le pas pospešiti korake
ne pas quitter quelqu'un d'un pas ne se ganiti od koga
ralentir le pas iti počasi
regretter ses pas obžalovati svoja prizadevanja, napore
(re)mettre au pas spraviti (spet) v red, k pameti
retourner, revenir sur ses pas obrniti se, iti po isti poti nazaj
la voiture roule au pas avto vozi z zmanjšano hitrostjo
sauter le pas premagati oviro; umreti
sortir, se tirer d'un mauvais pas izvleči se iz kritičnega položaja, iz nevarnosti
voilà un grand pas de fait precejšen korak naprej smo naredili
c'est le premier pas qui coûte najtežji je začetek

po (d')après, sur, à (au), de, selon, suivant, par, à raison de, à travers

po abecednem, kronološkem redu par ordre alphabétique, chronologique
po ceni 20 frankov meter à raison (ali au prix) de 20 francs le mètre
po čem je to? ça coûte combien, cela? combien cela coûte?
po čem, po kakšni ceni? à quel prix? quel est le prix?
po deželi, po mestu par le pays, par la ville
po Franciji potovati voyager en (ali à travers la) France
po francosko à la française
kako se to reče po francosko? comment dit-on cela en français?
po imenu poznati connaître de nom
po kopnem, po morju potovati voyager par terre, par mer
po kosu à la pièce
po krivem priseči faire un faux serment
po modi à la mode
po mojem (mnenju) selon moi, suivant (ali selon) mon opinion, à mon avis
po naključju par hasard, fortuitement, occasionnellement
po naravi d'après nature
po neumnosti par sottise, par bêtise
po njegovem, po njegovih besedah, po njegovi sodbi d'après lui
po obedu après le repas
po obrazu koga poznati connaître quelqu'un de vue
po okoliščinah selon (ali suivant) les circonstances
po opravkih iti, hoditi aller, vaquer à ses affaires
po pošti poslati envoyer par la poste
po pravici à juste raison
po pravici povedano à dire la vérité, pour dire vrai, à vrai dire
po prirodi slikati peindre d'après nature
po programu suivant le programme
po resnici (conformément) à la vérité
po spominu de mémoire
po tej strani de ce côté-ci
po suhem in morju par terre et par eau, sur terre et sur mer
po tem après cela
po tem, kar pišejo časopisi d'après ce que disent les journaux
po teži prodajati vendre au poids
po tovarniški ceni au prix de fabrique (ali d'usine)
po videzu suivant (ali selon) les apparences
po vodo iti aller chercher de l'eau
vsak po svoje chacun à sa guise (ali à sa façon, à son gré)
po vrsti à tour de rôle, chacun son tour
po vsej verjetnosti selon toute vraisemblance
po zakonu d'après (ali selon) la loi, aux termes de la loi
po zdravnika poslati envoyer chercher le médecin
ravnati se po kom se régler sur quelqu'un
ravnal sem po vaših željah j'ai agi selon vos désirs
zgledovati se po kom prendre exemple (ali modèle) sur quelqu'un
po žlicah par cuillerées

povèsti povèdēm, povèdoh pȍvede
I.
1. popeljati: povesti koga za sobom
2. začeti: povesti parnicu, razgovor, isljedenje, istragu protiv koga; povesti kolo začeti ples; povesti djevojku odpeljati dekle, vzeti dekle za ženo; povesti oči za kim pogledati za kom; povesti loptu šport. popeljati, voditi žogo
II. povesti se za kim ravnati se po kom

prescription [-skripsjɔ̃] féminin predpis, odredba, določba; médecine priporočilo na receptu; juridique zastaranje

conforme aux prescriptions ustrezen predpisom
suivant les prescriptions po predpisih
prescription de police policijski predpis
prescriptions transitoires prehodni ptedpisi
délai masculin de prescription rok zastaranja
frappé de prescription zastaran
prescription (d'acquisition) (juridique) priposestvovanje
il y a prescription stvar je zastarana
se conformer aux prescriptions ravnati se po predpisih

ravnáti (kar je ukrivljeno) to straighten, to make even, to even; (sploščiti) to flatten; (tla) to level

ravnáti se po kom to follow someone's example; figurativno to proceed, to act
ravnáti s kom to have dealings with someone, to deal with someone, (kot as)
slabo ravnáti s kom to treat someone badly, to ill-treat someone, to ill-use someone, (v zaporu) to manhandle someone
ravnáti se po pravilu to conform to the rules
ravnáti se po navodilih to act according to instructions
morate se ravnáti po drugih you must (try to) fit in with the others
moda se ravna po njej she is in the forefront of fashion
slabo ravnajo z njim they maltreat him
ravnáti s čim to handle, to manage something
ravnali se bomo po vaših željah we shall be guided by your wishes, we shall conform entirely to your wishes
pošteno ravnáti s kom to treat someone decently, (figurativno) to play ball with someone
ravnáti se po zakonu to abide by the law

ravnáti aplanir, égaliser, niveler; régler ; (voditi) diriger, gouverner ; (s kom) procéder, agir, traiter ; (s stroji) manipuler

dobro (slabo) ravnati bien (mal) traiter
grdo ravnati s kom maltraiter, brutaliser quelqu'un, faire subir de mauvais traitements à quelqu'un, exercer des sévices sur quelqu'un
ravnati se se régler sur (ali d'après) quelque chose, se conformer à, s'adapter à
ravnati se po nasvetu suivre le conseil (de quelqu'un)

ravnáti (-ám)

A) imperf. ➞ zravnati

1. spianare, livellare, ridurre, raddrizzare:
ravnati zemljo spianare il terreno
med. ravnati zlomljeno kost ridurre la frattura di un osso
obrt. ravnati s strgalnikom rasierare
pren. ravnati komu s palico kosti raddrizzare il groppone a qcn.

2. trattare, maneggiare; comportarsi, agire:
pren. ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. con i guanti
ne ravnaj tako s knjigami non trattare così i libri
ravnati s čim kot svinja z mehom trattare qcs. con nessun riguardo, strapazzare qcs.
na tvojem mestu bi ravnal drugače al tuo posto mi sarei comportato diversamente
ravnati mačehovsko matrigneggiare
ravnati nasilno s kom tiranneggiare qcn.
ravnati nepošteno barare

3. maneggiare, trattare:
ne zna ravnati s strojem non sa maneggiare la macchina
gospodarno ravnati s surovinami, z odpadki trattare oculatamente le materie prime, i rifiuti
ravnati obzirno s kom usare comprensione nei confronti di qcn.

B) ravnáti se (-ám se) imperf. refl. regolarsi; rispettare, attenersi, adeguarsi; informarsi; conformarsi:
ravnati se po drugih regolarsi sugli altri
ravnati se po zakonu rispettare le leggi
ravnati se, ravnati po navodilih informarsi, adeguarsi alle direttive
pridevniške besede se ravnajo po samostalnikih gli aggettivi si accordano con il nome
voj. ravnaj se! allineamento!

ravnáti allanar, aplanar, nivelar ; (zgladiti) alisar ; (postopati) proceder; tratar

enako ravnati hacer lo mismo
ravnati po lastni iniciativi obrar por su propia iniciativa
grdó, slabo ravnati s kom maltratar (ali tratar brutalmente) a alg
ravnati se po kom tomar (ali seguir el) ejemplo de alg
ravnati se po čem ajustarse a, atenerse a
ravnal se bom po tem me atendré a ello
ravnati se po nasvetu seguir el consejo (de alg)

ravnáti -ám nedov.
1. a îndrepta, a nivela, a aplana, a netezi
2. a trata, a mânui, a manipula, a manevra
□ ravnati se po pravilih a respecta regulile

re-cipiō -ere -cēpī -ceptum (re in capere)

I. (re = nazaj)

1. nazaj vzeti (jemati), nazaj vleči (vlačiti), nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj (pri)nesti (prinašati), odvesti (odvajati), iti po koga in ga spraviti (spravljati) nazaj, iti po koga in ga spraviti iz česa: pectore in adverso totum … ensem condidit … et multā morte recepit V. in zopet izvleče močno okrvavljenega, sagittam ex altera parte recipere Cels., illum medio ex hoste recepi V., spiritum Q. nazaj potegniti sapo, vdihniti, recipitque ad limina gressum V. se obrne nazaj, se vrne.

2. occ. (kot voj. t.t.)
a) (čete) nazaj pripeljati, nazaj poklicati, vrniti: oppidani suos incolumes receperunt C., Pompeius equitatum rursum ad se recepit C., exercitum recipere L.
b) (iz rok sovražnikov) osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), ote(va)ti, (ob)varovati koga pred kom: recipere aliquem ex hostibus, ex servitute L., recepti aliquot cives … , qui in hostium potestate fuerunt L., corpus de morte receptum Val. Fl., Italiam … rege recepto tendere V., reliquias Troiā ex ardente receptas V., fruges receptas (sc. ex tempestate) V.

3. refl. se recipere in (zlasti pri Enn. in Pl.) tudi samo recipere umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se, izogniti (izogibati) se, iti nazaj, iti domov, kreniti, napotiti se, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, vrniti (vračati) se, obrniti (obračati) se: se ex aliquo loco recipere Pl., Ci., se a cena in lecticulam recipere Suet., se in currus recipere C., Allobroges se ad Caesarem recipiunt C. pribežijo, mare recipit se in fretum Cu.; occ.
a) večidel kot voj. t.t. umakniti (umikati) se, odstopiti (odstopati), obrniti (obračati) se, vrniti (vračati) se (naspr. prōcēdere, prōdīre): Octavius ad Dyrrhachium se recepit C., eodem unde erat egressus se recepit N., intra sua praesidia se recipere N., se in silvas ad suos recipere C.; brez se v gerundivu: si quo longius prodeundum aut celerius recipiendum C., signum recipiendi Ci. znamenje za umik (k umiku); metaf. obrniti se, vrniti se: Pl. idr., qui totam adulescentiam voluptatibus dedissent, emersisse aliquando et se ad frugem bonam, ut dicitur, recepisse Ci. so se spreobrnili, se ad belli cogitationem recipere C. znova misliti na vojno, se in principem recipere Plin. iun. zopet se začeti obnašati kot knez, znova kazati ponosni knežji obraz.
b) kot trgovski t.t. pridržati si, izvzeti si: posticulum Pl., ruta caesa recipere Ci.; recipitur z inf.: pascere Ca.; z dat.: aqua domini usioni recipitur Ca., sibi aliquid Ci. —

II. (re = zopet)

1. zopet (s)prejeti ((s)prejemati), zopet dobi(va)ti, zopet vzeti (jemati) nazaj, nazaj dobi(va)ti (naspr. dare, credere, tradere, perdere, amittere): recipere obsides C., merita Ci., recipiant arma, quae tradiderunt L. nazaj dobiti; toda arma deponere et recipere Cu. orožje zopet vzeti v roke, zopet prijeti za orožje, fasces recepti V. zopet dobljena moč, reges L.; occ. zopet dobiti v svojo last, zopet spraviti pod svojo oblast, zopet osvojiti, zopet si prisvojiti: suas res amissas recipere L., Alcibiades simul cum collegis receperat Ioniam N., recipere Tarentum Ci., felicitas in recipiendis civitatibus (v ponovnem osvajanju) Fabium consequitur Hirt.

2. metaf. zopet dobiti: recipere antiquam frequentiam (o kakem mestu) L., vitam O., vires corporis Cu., animum L. zopet priti k sebi, osvestiti se; pa tudi znova se opogumiti, ohrabriti se, oddahniti se (si) od česa (npr. v zvezah: animum recipere a pavore ali animus recipitur ex pavore L., anhelitum recipere Pl. zopet potegati sapo, znova zadihati, znova se oddahniti, sapa se povrniti komu = animam recipere Ter., Q. = mentem recipere V., H., spiritum recipere Fl., paulatim spiritum ad vocem recipere Cu.

3. refl. se recipere oddahniti se (si), priti (prihajati) k sebi, pobrati (pobirati) se, razživeti (razživljati) se, oživeti (oživljati): Varr. idr., priusquam se hostes ex terrore ac fuga (od strašnega bega) reciperent C., ne saucio quidem eius loci, ubi constiterat, relinquendi ac sui recipiendi facultas dabatur C., nullum spatium respirandi recipiendique se dedit L., stupens, ut me recepi … inquam Ci., nondum totā me mente recepi O.; v zevg. zvezi: pariter arma et animos recipere Cu. hkrati se zopet oborožiti in ohrabriti. —

III. (pomen predpone re je zabrisan)

1. vzeti, prejeti, dobiti: ferrum, gladium recipere (o gladiatorjih) Ci., Sen. ph. dobiti v prsi morilno orodje = dobiti smrtni udarec, totum telum corpore recipere Ci., ense recepto Lucan., imploravit opes hominis frenumque recepit (sc. equus) H. se je voljno pustil obuzdati (obrzdati), se ni branil uzde (brzde).
a) pren.: a latere tela recipere C. biti izpostavljen puščicam, tantis detrimentis receptis C. prestati (pretrpeti), poenas ab aliquo recipere V. maščevati se nad kom (komu).
b) occ. (mesta idr.) osvojiti (osvajati), pridobi(va)ti, (denar) preje(ma)ti, zb(i)rati: S., Iust., Pr. idr., phalerae multo sudore receptae V., recepto Firmo C., profectus est ad recipiendas civitates C., pecunias ex vectigalibus recipere Ci.

2. spreje(ma)ti, vzeti (jemati): patriā expulsi recepti sunt ab Atheniensibus N., quo maiore religione se receptum tueretur N. ga sprejme in brani; tudi pren.: munitio recepit perterritos C., nos villa recepit H., Mosa profluit ex monte Vosego, qui est in finibus Lingonum, et parte quādam ex Rheno recepta C.; z dvojnim skladom:
a) kam? (acc.): domum C., Ci. ali sup.: senem sessum recipere Ci., ad se C., Suet., in oppidum C., in regnum V., intra fines C., inter suos Cu.
b) kje? (abl.): aliquem tecto recipere C., Ci. v (svojo) hišo, pod (svojo) streho, me recipi portis posset V., equis C. na konje, moenibus S., oppidis C., urbibus Ci. v (svoja) mesta; pren.: voluptates ianuā recipere Ci. z odprtimi rokami; pesn.: recipere in parte tori O.; metaf. v kak stan, položaj, razmerje spreje(ma)ti, vzeti (jemati): aliquem in ordinem senatorium Ci., in numerum deorum, amicorum Cu., in fidem N., Ci., Vell. idr. vzeti v varstvo, in amicitiam S., Iust., Q., in civitatem C., Ci. podeliti komu državljanstvo, in parem iuris libertatisque condicionem C. sprejeti v enako pravno in svoboščinsko razmerje, komu prizna(va)ti enake pravice in svobodo, recipere aliquem in deditionem C. sprejeti vdajo (podreditev) koga = aliquem in ius dicionemque recipere L., filiam in matrimonium Iust. vzeti za ženo, aliquid in mores Q., in usum recepti (sc. tropi) Q. v rabo sprejeti, navadni, običajni, sequi maxime recepta Q. ravnati se po tem, kar je najnavadnejše (najobičajnejše), tres recepti scriptores Q. v kanon (= med klasike) sprejeti; od tod adj. pt. pf. receptus 3 splošno sprejet, običajen, navaden, uveljavljen, ustaljen: Tert. idr., mos, auctoritas Q.; occ. kot jur. t.t. (o pretorju): nomen alicuius recipere Ci., L. sprejeti (pripustiti) tožbo proti komu = poklas. reum (aliquem inter reos) recipere T. = cognitionem recipere Plin. iun., Suet.

3. nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti, spreje(ma)ti: quae me res impulit, ut causam reciperem? Ci., provinciae patrocinium, officium, mandatum Ci., in se religionem L. ali ad se curam Suet. nakopati si, labem in se recipere L. na sebi pustiti; occ. v omejenem pomenu nase vzeti (jemati) kaj = zavezati (zavezovati) se, porokovati, (za)jamčiti, obljubiti (obljubljati) komu kaj: recipere hoc ad te Pl., praestaret, quod proficiscenti recepisset C., haec promitto et recipio Ci., de fide eorum nihil recipere L., pro Cassio recipere Ci.; z ACI in inf. fut.: promitto, recipio … eum talem fore civem Ci., idque ipsi (dat.) fore reciperent C. Poseb. pt. pf. subst. receptum -ī, n (prevzeto) poroštvo, jamstvo, zaveza(nost): satis est factum promisso nostro ac recepto (zavezi, dolžnosti) Ci.; abs.: ad me recipio Ter. prevzeti odgovornost; tako tudi samo recipio Pl.

4. sprejeti = dovoliti (dovoljevati), dopustiti (dopuščati), pripustiti (pripuščati), odobriti (odobravati), (po)hvaliti (naspr. respuere, aspernari): antiquitas recepit fabulas, haec aetas autem respuit Ci., nullam excusationem Sen. ph., timor misericordiam non recipit C., re iam non ultra recipiente cunctationem L.

Opomba: Star. fut. II. recepso: Cat.; fut. recipie (nam. recipiam): Ca. ap. Fest.

regir [-i-, g/j] voditi, vladati, poveljevati, upravljati; slovničen izraz vezati se z; veljati, v veljavi biti

rige el dativo (gr) se veže z dajalnikom
regir un complemento directo se veže s tožilnikom
en el año que rige v tekočem letu
regirse por ravnati se po

regla ženski spol pravilo, smernica; ravnilo; vzorec

a regla po pameti
de regla pravilno, v pravi meri
en (toda) regla v redu, pravilno
por regla kot pravilo
según la regla pravilno, po pravilu, po redu
por regla general navadno, v splošnem, pretežno
sin regla brezpravilen, nereden
contravenir una regla pregrešiti se zoper pravilo
estar en regla (con) biti s kom sporazumen
seguir con una regla ravnati se po pravilu
no hay regla sin excepción ni pravila brez izjeme
reglas pl med žensko mesečno perilo
las cuatro reglas štiri osnovne računske operacije

reglar (na)črtati, urediti; določiti

reglarse por ravnati se po

règle [rɛglə] féminin

1. ravnilo, črtalo

2. pravilo; predpis; moralno načelo

3. pluriel menstruacija

règle à calcul, logarithmique računalno ravnilo
règle à dessiner risalno ravnilo
règle de bois, de métal, de matière plastique leseno, kovinsko ravnilo, iz plastične mase
en règle po predpisih
dans la règle en bonne règle v redu; praviloma, kot se spodobi, kot je prav
dans toutes les règles po vseh pravilih (umetnosti), kot treba
pour la bonne règle zaradi reda
en règle générale po pravilu, praviloma, navadno, v večini primerov
sans règles brez pravil, nepravilno
règles pluriel de la grammaire slovnična pravila
règle de trois (mathématiques) določitev 4. člena v sorazmerju iz treh danih členov
exception féminin à la règle izjema k pravilu
conforme aux règles ustrezen pravilom
agir, procéder selon les règles ravnati, postopati po pravilih
appliquer, observer, suivre une règle uporabiti (aplicirati), ravnati se po pravilih, držati se pravil
avoir ses papiers d'identité en règle imeti svoje osebne dokumente v redu
j'ai pour règle que ..., de ... imam za pravilo, da ...
n'avoir d'autre règle que son caprice ne imeti drugih moralnih načel kot le svoje muhavosti (kaprice)
il est de règle que ... pravilo, navada je, da ...
échapper à la règle uiti, odtegniti se pravilu
enfreindre, violer la règle prekršiti pravilo
être, se mettre en règle uskladiti se, prilagoditi se ustrezno predpisom
se mettre en règle avec ses créanciers plačati upnikom svoje dolgove
l'exception confirme la règle izjema potrjuje pravilo
il n'y a pas de règle sans exception ni pravila brez izjeme

régler [regle] verbe transitif linirati, narisati (vzporedne) črte; regulirati, urediti; določiti; zaključiti; commerce poravnati, obračunati, poračunati, plačati; poravnati (spor, dolg); naravnati (sur po)

se régler ravnati se (sur po); omejiti se (à na)
régler à l'amiable mirno, prijateljsko poravnati
régler une affaire, une question urediti zadevo, vprašanje
régler son compte à quelqu'un obračunati s kom (tudi figuré); maščevati se komu
régler la date et le lieu d'une entrevue določiti datum in kraj sestanka
régler le boucher, le boulanger plačati mesarju, peku
régler sa note à l'hôtel plačati svoj račun v hotelu
régler une montre naravnati uro
régler le programme določiti program
régler une querelle, un litige poravnati prepir, spor
régler le rhermostat d'un chauffe-eau à 70° regulirati termostat pri bojlerju na 70°
régler le tir regulirati, uravnati streljanje
régler sa vie sur quelqu'un, se régler sur quelqu'un ravnati se po kom, vzeti si koga za vzor

richten¹

1. in eine Richtung: usmeriti, usmerjati; naravnati; Waffen: naperiti; den Blick: usmeriti, obrniti

2. (in gerade Richtung bringen) zravnati, zravnavati, naravnati, naravnavati, poravnati, poravnavati (tudi Technik)

3. (richtig einstellen) naravnati, nastaviti; Heerwesen, Militär meriti

4. (aufstellen, aufrichten) postaviti; ein Gebäude: postaviti ostrešje

5. (bereiten) pripraviti

6. (wieder in Ordnung bringen) popraviti, popravljati; einen Knochenbruch: naravnati; (reparieren) popraviti, popravljati| richten an Worte, Briefe, Forderungen: nasloviti na, naslavljati na; sich richten an biti naslovljen na, biti namenjen (komu); (sich orientieren an) ravnati se po; richten auf usmeriti/naravnati na/k/proti; richten gegen naperiti/nameriti proti; sich richten gegen biti naperjen proti, meriti na; sich in die Höhe richten zravnati se; sich richten nach jemandem, Wünschen usw.: ravnati se po; einer Eigenschaft, Resultaten usw.: biti odvisen od; gerichtet sein auf stremeti k

secondo²

A) prep.

1. po, v skladu s čim, v smeri:
agire secondo coscienza delati po vesti
vivere secondo natura živeti v skladu z naravo

2. po, v skladu, glede na:
secondo me, te, lui, noi po mojem, tvojem, njegovem, našem
Vangelo secondo Matteo Matejev evangelij
premiare uno secondo il merito nagraditi koga po zaslugah, kakor zasluži
comportarsi secondo le circostanze ravnati se v skladu z okoliščinami

B) cong. kakor, kot:
secondo si dice, sarà un'annata fredda kakor pravijo, bo mrzlo leto

seguir [-i-, gu/g] slediti, zasledovati, iti za kom; nadaljevati (se); spremljati; posnemati; pripadati (stranki); pripetiti se

seguir las instrucciones ravnati se po navodilih
seguir la moda po modi se ravnati
¡seguidme! za menoj!
seguir a gatas (s)plaziti se za kom
seguir en coche peljati se za kom
seguir en su intento vztrajati pri svoji nameri
sigue en París ostane (še naprej) v Parizu
seguir para Madrid naprej se peljati v Madrid
siga V. por esta calle pojdite po tej ulici
el enfermo sigue sin mejorar bolnik je še vedno brez izboljšanja
hacer seguir poslati (za kom)
a seguir, seguirá se nadaljuje
punto y sigue pika in pisano naprej (pri diktiranju)
¿cómo sigue V.? kako se počutite?
seguir cantando nadaljevati s petjem, še naprej peti
los precios siguen subiendo cene se kar naprej dvigajo
sigo bueno dobro se počutim, dobro mi je (gre)
el tiempo sigue lluvioso vreme je še vedno deževno
Pedro sigue soltero Peter je še vedno samski
seguirse slediti, biti posledica; izvirati, izhajati; nastati
de ello se sigue iz tega je videti
síguese a ello nato sledi