Franja

contradictious [kɔntrədíkšəs] pridevnik (contradictiously prislov)
protisloven; ki rad ugovarja, prepirljiv

contradictive [kɔntrədíktiv] pridevnik (contradictively prislov)
protisloven, ovrgljiv, nedosleden; nezdružljiv; ki rad ugovarja

contredire* [kɔ̃trədir] verbe transitif ugovarjati (quelqu'un komu), oporekati, spodbijati, na laž postaviti, biti proti (quelque chose čemu); verbe intransitif rad ugovarjati

cette hypothèse est contredite par les faits dejstva govoré proti tej hipotezi

conversationalist [kɔnvəséišnəlist] samostalnik
tisti, ki se rad pogovarja, prijeten sobesednik

creasy [krí:si] pridevnik
naguban, zmečkan; ki se rad mečka

cristallizzabile agg. ki se da kristaliti, ki rad kristalizira

cubitor -ōris, m (cubāre) ki rad leži: bos Col. ki se med oranjem rad uleže.

cuddly [kʌ́dli] pridevnik
ki se rad ljubkuje

cûjkati -ām veliko in rad piti

dàša ž, m kdor rad daje: seka-daša radodarna deklica; ima nešto i poštenih snaša, ali najviše seka-daša

délanezmóžnost ž nesposobnost za rad: delna, popolna delanezmožnost

delávnica ž
1. radionica: avtomehanična, čevljarska, mizarska delavnica
2. prisilna delavnica nekada popravni zavod za prisilni rad

delavóljen -jna -o voljan da radi, spreman za rad

delavóljnost ž spremnost za rad

delazmóžen -žna -o sposoban za rad

delazmóžnost ž sposobnost za rad

delomŕzen -zna -o neradan, kojemu smrdi rad: -i postopači

delopúst m veče uoči praznika kada prestane dnevni rad

dêra ž (nj. Dörre) dijal. nadničarski rad pri kojemu se radnik hrani o svome trošku: hoditi na -o, v -o delati

dēserviō -īre

1. skrbno služiti, streči, zelo vdan biti, za koga, za kaj skrbeti, prizadevati si, zavzemati se, kaj skrbno gojiti, s čim posebno rad ukvarjati se: O., Q., cuivis, bonis viris, divinis rebus Ci., studiis, expetitis honoribus Plin. iun., sacris suis Ap., legibus officiisque Lact.; (o neživih subj.): si operae, si vigiliae (meae) deserviunt amicis Ci. so posvečene, nec unius oculis flumina, fontes, maria deserviunt Plin. iun. ne služijo enemu samemu kot paša za oči, in palpebris … est quoddam deserviens his (oculis) ministerium Q. je nekaj, kar (očem) dobro služi; v slabem pomenu = čemu streči, ugoditi (ugajati): corpori Ci., voracitati suae Ap.; abs.: haereant, iaceant, serviant Ci. naj … strežejo (ženskim) željam; occ. garati, „ubijati se“: dum irrigans ceteroque incurvus labore deservit Ap.

2. za kaj, čemu služiti, uporabljati se za kaj, čemu namenjen biti; z dat.: iumenta portandae aquae deservientia Sen. ph., deservire oneri Cod. Th., principalibus usibus Ulp. (Dig.); z ad: d. ad alios usus, pecunias ad utilitatem officii deservire pati Ulp. (Dig.).