Franja

tújčenje s
1. odnarođavanje, tuđenje
2. prekomjerno upotrebljavanje tuđih riječi, reči

tújčiti -im
1. odnarođavati, tuđiti: okupatorji so naše otroke tujčili
2. prekomjerno (-mer-) upotrebljavati tuđe riječi, reči: nekateri naši pisatelji radi tujčijo

učìniti ùčinīm
I.
1. storiti, narediti: učiniti svoju dužnost, komu što na volju, komu uslugu; tko te je učinio starješinom
2. izkazati: učiniti komu počast
3. ustrojiti: učiniti kožu
4. reči: riječ ne učini ni besedice rekel; iskapi čašicu, namršti se malo i učini
5. učiniti duši mjesta narediti dobro delo; učiniti volju, po volji komu ubogati koga; učiniti očima na koga dati komu znamenje, pomigniti komu; učiniti od sebe (sebi) štogod izvršiti samomor; učiniti koga sretnem gl. usrećiti koga
II. učiniti se
1. narediti se: učiniti se bolesnim
2. zazdeti se: učini mi se da si ti stariji; taj mi se prijedlog učini dobar
3. učiniti se ašik zaljubiti se

vèljeti vèlīm vèlīš oni vèlē, impf. vèljāh vèljāše; veléći in vèlēći (ijek.), vèleti vèlīm (ek.) dejati, reči: ja vam velim ozbiljno

vzglásje s početak riječi, reči

zakázati zàkāžēm
1. reči: zakaži ljudima da ću doći
2. napovedati: zakazati sjednicu odbora, komu sastanak; zakazana sjednica
3. dati ime: krstiše ga i lepo mu ime zakazaše, lepo ime Nahod Simeon
4. odpovedati, ne sprožiti: puška mu je zakazala

Zeug, das, (-/e/s, -e) (Sachen) reči, stvari; Textilwesen sukno; blago; Heerwesen, Militär vojaška oprema, orožje; pejorativ: krama, šara; dummes Zeug neumnosti; leeres Zeug prazne marnje; das Zeug haben zu biti primeren za; was das Zeug hält na vse pretege; jemandem etwas am Zeuge flicken pregovarjati (komu), iskati dlako v jajcu; sich ins Zeug legen zelo se potruditi, napeti vse sile

zíce zíc vt. reči, praviti, povedati

вымолвить (knj.) izgovoriti, (iz)reči

каза́ти кажу́ док., rêči rêčem dov.

молвить (zast.) spregovoriti, reči

сказануть (vulg.) reči, blekniti

сказа́ти скажу́ док., povédati povém dov., rêči rêčem dov., izrêči -rêčem dov., porêči -rêčem dov.

сказать reči, povedati, sporočiti;
скажем denimo;
как с. kako naj povem;
так с. tako rekoč;
скажите (пожалуйста) kaj pravite (ob začudenju);
нечего с. prav res; ni kaj reči

aethēr -eris, m (gr. αἰϑήρ)

1. zgornje, čistejše ozračje, eter (naspr. aër): ultimus et a domiciliis nostris altissimus omnia cingens et coërcens caeli complexus, qui idem aether vocantur Ci., ab aethere lucidissimo aër in terram usque diffusus est Sen. ph.; za stoike je eter vir plodeče toplote, prvotnega ognja: (aërem) complectitur immensum aether, qui constat ex altissimis ignibus Ci., od tod: ex terra aqua, ex aqua aër, ex aëre aether (= ogenj) Ci., inde mare, inde aër, inde aether ignifer ipse Lucr.

2. pesn. nebo: hoc, quod memoro, nostri caelum, Grai perhibent aethera Pac. ap. Ci., famā super aethera notus V., rex aetheris... Iuppiter V., Iuppiter aethere summo despiciens V., ne forte sacer (kot bivališče bogov) tot ab ignibus aether conciperet flammas O., stellae sub aethere fixae O.; met.
a) bogovi: oneravit aethera votis V., quos evexit ad aethera virtus V., aliquem in aethera ponere O. v nebo = med bogove.
b) nebeške reči: recludam aethera O.
c) kako božanstvo obsevajoči svit: aethere plena corusco Pallas Val. Fl.

3. pesn. sinekdoha = aër, zrak: clamor ad caelum volvendus per aethera vagit Enn. ap. Varr., verberare aethera pennis V., ferar pennā per liquidum aethera H., apes trans aethera vectae V., veniens ab aethere telum V., concussus mugitibus aether V., patuit mihi pervius aether O.; occ. zrak v nasprotju s podzemljem = zgornji svet, zemlja, jasnina: tanges aethera O., vellent (mortui) aethere in alto pauperiem pati H.

4. pooseb. Aether -eris, m bog neba, Eter, mož matere Zemlje, Kajlov (Caelus) oče, kot oplajajoči bog pogosto istoveten z Jupitrom: Ci., Lucr., O., pater omnipotens Aether descendit V.; po drugih Jupitrov oče, Solov (Sol) ded: Arn.

Opomba: Gen. sg. (redko) aetheros: Stat.; acc. sg. nav. aethera, acc. aetherem (poleg aërem) šele pri Tert. in Serv.; pl. aethera pri poznih piscih.

à-propos [aprɔpo] masculin beseda ali dejanje na pravem mestu, umestnost; adverbe ravno prav; ker ravno o tem govorimo; hotel sem reči; da ne pozabim; prišlo mi je na misel

esprit masculin d'à-propos prisebnost, odrezavost
faire preuve d'à-propos biti priseben
manquer d'à-propos biti neprimeren, neumesten, (oseba) biti netakten
répondre avec à-propos odrezavo odgovoriti

Badesachen, pl, reči za kopanje

brief² [bri:f] samostalnik
pravno kratka razlaga tožbene reči
cerkev papeževo pismo; kratek pregled
množina kratke hlače

to have (ali hold) a brief for s.o. zastopati, braniti koga
to accept a brief on behalf of jamčiti za koga
to have plenty of briefs imeti mnogo posla (odvetnik)
pogovorno to hold no brief for ne marati koga

caelestis -e, abl. sg. -ī, pesn. -e, gen. pl. -ium, pesn. -um (caelum2)

1. kar je na nebu, ob nebu, z neba, nebesen, nebeški: orbis, corpora Ci., spiritus Ci., vis Ci. vpliv neba, res caelestes Ci. reči na nebu; tudi nebesna telesa (zvezde): studiosi rerum caelestium Col. zvezdoslovci, aër, signa Virt., nubes (sg.), astra, plagae, solum O., aqua H., Vitr. idr. ali aquae L., Sen. ph. idr. dež, deževnica, imbres Vitr., Col., arcus Plin. mavrica, flammae, fulminis ignis Lucr., ignis T. blisk, minae T. preteče nebo, fragor Q. grom, prodigia L. ali auguria P. F. na nebu; subst. neutr. pl. = reči na nebu, nebesna telesa: caelestia quaerere Ci., cogitantes supera atque caelestia Ci., cognitio caelestium vel mortalium Q., periti caelestium T. zvezdoslovci, pleraque caelestium T.

2. ki se tiče neba (nebes) kot bivališča bogov = nebeški, nadzemeljski, božji, božanski: anima Vell., animus (duša) Vell., Q., animi, corpora, origo V., dona V., O. bogov, aula, nectar, pabula, stirps O., specie caeleste resumptā O., bella O. vojne bogov s Titani, irae L., honores Cu., ortus Q., sapientia H. ki dviga človeka nad vse pozemeljsko, religiones T., caelestem eius vitam et memoriam futuram Vell. da dobi življenje v nebesih in večno slavo, quem prope caelestem fecerint L. ki so ga skoraj pobožili; poseb. o bogovih nebeški: dii Ci., dii omnes caelestes vosque terrestres vosque inferni audite L. Kot subst.
a) caelestis -is, f nebeška = nebeščanka, boginja: avara Tib.; v pl. caelestēs -ium, m f nebeščani, nebeščanke, bogovi, boginje: quid est, quod de voluntate caelestium dubitare possimus? Ci., Iuppiter omnesque caelestes Vitr., ultima caelestum terras Astraea reliquit O., caelestes eburni O. slonokoščene podobe bogov; poseb. nadzemeljski bogovi: caelestium, inferorum irae L. (asindeton)
b) caeleste -is, n nebeško: nihil est caelesti caelestius Sen. ph.; pl. caelestia -ium nebeške reči, božje stvari: eademque cura et de infernis persuasio, caelestium contra (= contraria persuasio de caelestibus o nebu) T.

3. pren. božanski =
a) bogovom enak, božansko lep, krasen, izvrsten, odličen: caelestes divinaeque legiones Ci., mens, ingenium O., quos Elea domum reducit palma caelestes H., caelestia temptare H. poskušati doseči nesmrtnost, c. natura, c. iudicia Q., caelestis hic (Cicero) in dicendo vir Q., caelestissimum os Ciceronis Vell., caelestis praeceptor, caelestissima opera Vell.
b) cesarski: Cod. Th.

catchall [kæčɔ́:l] samostalnik
posoda, skrinja ali prostor za raznovrstne reči, ropotarnica