Franja

éclatant, e [eklatɑ̃, t] adjectif bleščeč, svetel, bel; bučen, odmevajoč; svež (polt); figuré očiten, očividen, jasen; sijajen, zbujajoč pozornost; odličen

santé éclatante odlično zdravje
succès masculin éclatant sijajen uspeh
vérité féminin éclatante očitna, nedvomna resnica
voix féminin éclatante bučen glas
couleur féminin éclatante živa, kričeča barva

economy [i:kɔ́nəmi] samostalnik
gospodarstvo; varčnost; varčevanje; ureditev, organizacija

political economy politična ekonomija
economy of space (labour, time) varčevanje s prostorom (delovno močjo, časom)
economy of truth delna resnica
economy of nature organizacija narave
one's internal economy varčevanje z lastno delovno močjo

edíno adv. solamente, unicamente:
v mislih ji je edino on solamente lui è nei suoi pensieri
edino pametno je, da molčiš l'unica cosa intelligente da fare è che tu stia zitto
pren. iron. edino zveličavna resnica l'unica salutare verità

exact, e [ɛgza(kt), ɛgzakt(ə)] adjectif točen, pravilen; natančen; eksakten; zanesljiv

heure féminin exacte točen čas
sciences féminin pluriel exactes eksaktne znanosti
imitation féminin très exacte de l'original zelo veren posnetek izyirnika
c'est exact to je točno, to je res
c'est l'exacte vérité to je absolutna resnica

fable¹ [féibl] samostalnik
basen, bajka; izmišljena zgodba, izmislek, pripovedka, fabula; mit, legenda
arhaično zaplet drame

fact and fable resnica in laž
it is a mere fable to je izmišljotina

flèche [flɛš] féminin strelica, puščica; koničast vrh zvonika; oje

la flèche indique le sens obligatoire puščica kaže obvezno smer
partir comme une flèche hitro oditi
en flèche v ravni črti, figuré z vso hitrostjo
atteler les chevaux en flèche zapreči konje enega pred drugim
faire flèche de tout bois porabiti vsako sredstvo (za dosego cilja)
sortir, rentrer sa flèche (automobilisme) pokazati, zapreti smerni kazalec
la flèche du Parthe (figuré) grenka resnica, ironična ali zlobna opazka (ki jo rečemo komu v trenutku, ko gremo od njega)

gòl¹ naked; nude; unclothed; in the nude; in the buff; (slečen) stripped; (teren, kraj) treeless, bleak, open; (glava) bare, uncovered; (brez perja) unfledged, callow; figurativno plain, udisguised; (meč) unsheathed, drawn

z gòlim očesom with the naked eye
z gòlimi rokami with one's bare hands
čisto gòl in one's bare skin, stark naked
do gòlega slečen stripped naked, stripped to the buff
gòla dejstva the naked facts
gòlo drevo a tree bare of leaves
gòl(i) meč a naked sword
gòla, čista potrata sheer waste
iz gòle (čiste) potrebe by sheer necessity
gòla (sama, čista) skala sheer rock
gòla pokrajina bare landscape
gòla resnica the naked truth
do gòlega sleči to strip someone naked (ali to the buff)
do gòlega so jih slekli they stripped them naked

gòl nu, dénudé, découvert

gola laž un pur mensonge
gola resnica la pure vérité, la vérité toute nue (ali sans fard)
z golim očesom à l'œil nu
popolnoma gol tout nu, nu comme la main, nu comme un ver, familiarno à poil

gòl² desnudo ; (brez perja) desplumado ; (brez vegetacije) árido

gola dejstva hechos m pl escuetos
golo življenje sólo la vida
to je gola resnica esta es la verdad desnuda
do golega se sleči desnudarse
gola nevoščjivost pura invidia f
(viden) z golim očesom (visible) a simple vista

gospel [gɔ́spel] samostalnik
evangelij

gospel truth sveta resnica
gospel oath prisega na biblijo
to take for (ali as) gospel imeti za sveto resnico

grenák, grenèk amer, dur

grenke besede paroles ženski spol množine amères
grenka resnica amère (ali cruelle) vérité ženski spol
grenko razočaran amèrement (ali cruellement) déçu
točiti grenke solze verser des larmes amères, pleurer amèrement

grenák amargo

grenke besede palabras f pl amargas
grenka resnica verdad f amarga
grenko razočaranje amargo desengaño m; cruel desilusión f
točiti grenke solze llorar amargamente

grênek | grenák (grênka -o)

A) adj.

1. amaro:
grenek kot pelin amaro come l'assenzio

2. pren. amaro; triste, (neprijeten) spiacevole; (zbadljiv) mordace:
grenke solze lacrime amare
grenka resnica amara verità
grenek nasmeh sorriso amaro
grenek očitek rimprovero spiacevole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. izpiti grenko kupo do dna bere l'amaro calice fino alla feccia
pren. požreti grenko pilulo inghiottire la pillola
bot. grenka penuša cardamine (Cardamine amara)
min. grenka sol epsonite
grenek liker amaricante

B) grênki (-a -o) m, f, n
spiti požirek grenkega bere un sorso di amaro
pren. požreti marsikatero grenko sorbirsi rimproveri, appunti e sim.
imeti grenko v ustih avere l'amaro in bocca

historia -ae, f (gr. ἱστορία)

I.

1. povpraševanje, poizvedovanje, preiskovanje: ut est in omni historia curiosus Ci.

2. (po poizvedovanju pridobljeno) znanje: si quid in ea epistula … historiā dignum Ci. ep.

3. meton. znanstvena vsebina: liber multae variaeque historiae refertus Gell. —

II.

1. meton. pisna povest, pisno poročilo (o tem, kar se je zgodilo ali slišalo), popis: h., rerum cognitio praesentium Verr., amaras … historias ut captivus audit H., maxima de nihilo fiet historia Pr.; konkr. predmet govorice: ut fieres nobilis historia Pr. mestna govorica; occ. mitološka povest, bajka, pripovedka, v pl. = bajeslovje, mitologija: peccare docentes historiae H., omnibus historiis se meus aptat amor O., h. fabularis Suet.

3. sinekdoha
a) abstr. zgodovina = raziskovanje zgodovine, zgodovinopisje, zgodovinska znanost, zgodovinoznanstvo: antiquis temporibus historia nihil erat nisi annalium confectio Ci., h. magistra vitae Ci., rem historiae mandare Ci., obscura est historia Romana Ci., historiae fides Ci. zgodovinska resnica, apud Herodotum, patrem historiae Ci., prima historiae lex est, ne quid falsi dicere audeat Ci., alias in historia leges observandas putare, alias in poëmate Ci., historias (com)plures novisse Vitr. veliko vedeti o zgodovini.
b) konkr. zgodovina = sestavni opis zgodb (zato pogosto v pl.), zgodovinopis, zgodovinska knjiga, zgodovinsko delo, „zgodbe“: h. Italici belli et civilis Ci., h. Graeca Ci. v grščini napisana rimska zgodovina, h. Romana Val. Max., conditor historiae O. = historiae scriptor Gell. = historiarum scriptor Q. ali auctor Vell. zgodovinar, zgodovinopisec, historiam scribere Pl., Ci., N., Iust. ali conscribere Fl., historias scribere N., historiam relinquere N. ali edere Suet. ali componere Suet., Plin. iun., historias Latino sermone conponere Iust., historias legere Q., Iuv., quod semper in historiis legimus Sen. ph., naturalis historia Plin. naravoslovje, prirodopis (znamenito delo Plinija starejšega v 37 knjigah); pooseb.: quem (sc. C. Iulium Hyginum) … quidam Historiam vocabant Suet. živo Zgodovino.

histórico zgodovinski; dejanski; znamenit

histórico-cultural kulturno-zgodovinski
novela histórica zgodovinski roman
¡es histórico! to je čista resnica!

incontrastabile agg. neizpodbiten, nesporen; neizogiben:
verità incontrastabile neizpodbitna, nesporna resnica
destino incontrastabile neizogibna usoda

indiscusso agg.

1. neobravnavan

2. nesporen; očiten:
verità indiscussa nesporna resnica

izkázati (-kážem) | izkazováti (-újem) perf., imperf.

A)

1. dichiarare; rapportare, riferire:
izkazati dohodke in izdatke rapportare, denunciare entrate e uscite

2. (imeti, doseči) avere, conseguire; registrare:
podjetje je izkazalo večji promet kot lani l'impresa ha registrato un fatturato superiore a quello dell'anno precedente

3. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) dimostrare, rendere, porgere; esprimere:
izkazati, izkazovati (komu) ljubezen dimostrare amore a qcn.
izkazati pomoč porgere aiuto
izkazati spoštovanje esprimere rispetto
izkazati zadnjo čast rendere gli ultimi onori

B) izkázati se (-kážem se) | izkazováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. mettersi in vista, segnalarsi, distinguersi, fornire un'ottima prova:
naša reprezentanca se je izkazala zlasti v zadnjem srečanju z Avstrijo la nostra rappresentativa ha fornito un'ottima prova, specie nell'ultimo incontro con l'Austria

2. (dokazati, dokazovati svojo identičnost) esibire, provare la propria identità

3. (izraža lastnost osebka, kot ga nakazuje določilo) mostrarsi, dimostrarsi:
izkazati se hvaležnega mostrarsi riconoscente
izkazati se sposobnega dimostrarsi all'altezza del compito
izkazati se prijatelja dimostrarsi (vero) amico

4. (postati, postajati očiten) risultare; venire alla luce; essere ovvio, manifesto:
resnica se bo kmalu izkazala la verità verrà presto alla luce
izkazalo se je, da je nedolžen risultò innocente

kláti (kóljem)

A) imperf. ➞ zaklati

1. ammazzare (il porco, l'agnello, il vitello); tirare il collo (ai polli)

2. pren. ammazzare, uccidere

3. spaccare (legna)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolje ga po trebuhu ha crampi allo stomaco
bolhe me koljejo mi mordono le pulci
pren. resnica v oči kolje la verità riesce molesta
pren. skrbi ga koljejo è assillato da preoccupazioni

B) kláti se (kóljem se) imperf. refl. azzuffarsi; battersi

krút (-a -o)

1. adj. crudele, crudo; spietato, atroce, inumano; duro; efferato; truce:
krut človek uomo crudele
kruta strogost rigore atroce
pren. kruta resnica la verità nuda e cruda

2. pren. (zelo hud) atroce, terribile:
pog. krut mraz freddo rigido, glaciale; freddo cane
živeti v kruti revščini vivere nella più squallida miseria