Franja

Zadetki iskanja

  • pennātus 3 (penna) krilat, pernat: Iovis altissimi pennata satelles Ci., apes, equi Plin., Fama H., Zephyrus Lucr., ferrum Plin. pernato železo = puščica, agnae (v salijski pesmi) = spicae P. F.; subst. pennāti -ōrum, m ptice, ptiči: Iuvenc.
  • saetilla ženski spol

    saetilla indicadora smerna puščica, smernik
  • sinō -ere, sīvī, situm (indoev. kor. *sē(i)- popuščati, puščati pri miru; prim. skr. suváti gnati, priganjati, áva-syati, vi-syati izpuščati, spuščati, prenehati, ustaviti, postati, zadržati (se), avasā́nam kraj nastanitve, kraj postanka, ávasitaḥ tisti, ki se je nastanil, stanujoč, sātiḥ konec, zaključek, sāyám zvečer, sā́yakaṣ puščica, izstrelek, sḗnā puščica, izstrelek, gr. ἐάω [iz σεƑαω] puščam, ἥσυχος miren, umirjen, lat. dē-sinō, sileō, pōnō (iz *pōsinō), nem. säumen, versäumen zamujati, muditi se)

    I. v pomenu (tja) postaviti (postavljati), položiti (polagati), dati (dajati) le pt. situs in sestavljenka pōnō. Kot v. finitum samo pren. pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), pripustiti (pripuščati), (po)trpeti, prenesti (prenašati), dovoliti (dovoljevati), ne preprečiti (preprečevati), ne (u)braniti; abs.: uxor non sinit Pl., sine foris sic (tako = tako odprto) Pl., non feram, non patiar, non sinam Ci. (tega) ne morem, nočem, ne smem dopustiti (trpeti), leges sinunt V., sinunt fata V., dum fata deusque sinebant V., nunc sinite V., dum res sinit O., moretur in libertate sinentibus nobis Plin. iun. z našim dovoljenjem, z našo privolitvijo; z inf.: non sivi accedere Ci., (sc. eae res) respirare non sinunt Ci., nec plura sinit tempus dicere O.; z ACI: Enn. ap. Ci., Pl. idr., nos transalpinas gentes oleam et vitem serere non sinimus Ci., obsequium … praecipitem amicum ferri sinit Ci., vinum ad se omnino importari non sinunt C., ne hostes multas abire sinat S., magnum corpus crescere sinito V., neu sinas Medos equitare inultos H.; v pass. z NCI: hic accusare eum moderate … per senatus auctoritatem non est situs Ci. prepovedano mu je bilo, vinum in dolio sinitur fermentari Col., vitis suci gratiā exire sinitur Plin.; z zahtevnim stavkom: sivi, ut expleret animum suum Ter., sinite, exorator sim Ter.; s samim cj. (poseb. imp. sine, tudi sinas, v molitvah in prošnjah pogosto vrinjen): iam sine sic iratus sit Pl., sine me expurgem Ter., sine veniat Ter. naj le pride, nec sinit, incipiat V., sinite, revisam proelia V., insani feriant sine litora fluctus V., occiderit, sinas, sine nomine Troia V., sine vivat ineptus H., sine pascat durus aretque! H.

    II. v pogovornem jeziku samo sine = naj bo, bodi, (že) prav, v redu: sine: at hercle cum magno malo tuo, si hoc caput sentit Pl., pulcre ludificor, sine Pl.; sine modo le pusti, naj le: sine modo venire salvum Pl., sine modo adveniat Pl.; z obj. v acc. (razen redkih izjem samo pri pesn.): id nos non sinemus Ter., sinite arma viris V. prepustite, sine hanc animam V. pusti mi življenje, non sinat hoc Aiax O., transitum non sinit Plin., ne istuc Iuppiter optimus maximus sīnit (gl. opombo spodaj) L. tega Jupiter … ne daj (ne prizadeni, ne dovoli), tako tudi: illud nec di sinant Plin. iun. ali z izpuščenim obj.: ne di sīrint ali siverint Pl.; elipt. (akuzativu je treba v mislih dostaviti kak inf.): istuc sino (sc. facere) Pl. tega ne storim, sine me (sc. ire) Ter. pusti me, naj grem, binis mensibus porcos sinunt cum matribus (sc. esse) Varr. puščajo pri materah, neu propius tectis taxum sine (sc. crescere) V.; tako tudi pri dvojnem acc.: pontem intactum (sc. esse) sinere Cu. V pomenu (tja) postaviti (postavljati), položiti (polagati), dati (dajati) le pt. pf. situs 3

    I.

    1. (tja) postavljen, položen, dan: aurum in latebris situm Pl., ea (sc. mater mortua) exadversum sita erat Ter., nec plus aqua sita siet unam horam Ca., quae (sc. pluma) sita cervices circum collumque coronat Lucr., Romuli lituus … cum situs esset in curia Saliorum Ci.

    2. occ.
    a) postavljen = ustanovljen, sezidan, zgrajen: ara Druso sita T., vallum duabus legionibus situm T., Philippolim a Macedone Philippo sitam circumsidunt T., urbes Macedonibus sitae T.
    b) pokopan, zagrebèn, zasut, starejše pogrében (o umrlih): Pl., Plin., siti dicentur hi, qui conditi sunt Enn. ap. Ci., Marii sitas reliquias apud Anienem dissipari iussit Sulla victor Ci., situs est (sc. Aeneas), quemcumque eum dici ius fasque est, super Numicum flumen L.; od tod kot nagrobni napis: hic siti sunt Acarnanes … L., Lygdamus hic situs est Tib.
    c) (pri menjalcu) naložen: immo apud trapezitam situmst (sc. argentum) Pl.; metaf.: quod apud nos fallaciarum sex [s]itumst (po nekaterih izdajah structumst) Pl.

    II. kot adj. pt. pf.

    1. kje ležeč, stoječ, nahajajoč se, bivajoč, situm esse kje ležati, stati, nahajati se, biti: in ore sita lingua est finita dentibus Ci., sitae fuere et Thespiades (sc. statuae) ad aedem Felicitatis Plin., ara sub diu (= divo) sita Plin., inter duo genua naribus sitis Plin.
    a) (o krajih, mestih) ležeč ali stoječ, situm esse kje stati (ležati), biti: qui locus, quod in media insula est situs, umbilicus Siliciae nominatur Ci., insula ea sinum … claudit, in quo sita Carthago est L., (sc. oppidum) situm inter duas Syrtīs S., urbes … , quae in ora sitae sunt Thraciae N., regio … ipsa contra Parthiae tractum sita Plin., urbs … ex adverso (nasproti) eius (sc. Carthaginis) sita Plin., Chelidonias insulas diximus Asiae … ante promunturium sitas Plin.
    b) occ. (o osebah, narodih) kje (pre)bivajoč, domujoč, živeč: Scytharum gens haud procul Thraciā sita Cu., populi post Euphratem et Tigrim amnes siti Cu., cis Rhenum sitae gentes Vell., ultra siti sunt Modubae Plin., Indi procul a nobis ad orientem siti Ap.; pren.: hoc erit tibi argumentum semper in promptu situm Enn. ap. Gell. boš imel vedno pri roki, ti bo vedno na razpolago, in melle sunt linguae sitae vostrae Pl. ležijo v medu = so medenosladki, so sladki kot med, quas artes semper in te intellexi sitas Ter. da so (bivajo) v tebi, haec sita sunt ante oculos Ci. to je navzoče, to je pred našimi očmi (pred nami), voluptates in medio sitas esse dicunt Ci. „da ležijo na sredini“ = da so jih lahko vsi deležni, terrena quaedam inter homines sita Gell. nekatere zemeljske stvari, ki so človeku blizu.

    2. metaf.
    a) s kom v kaki (tesni ali rahli) zvezi stoječ (se nahajajoč, bivajoč), povezan: socios, amicos, procul iuxtaque sitos S. fr., frater, propinqui, longius siti T.
    b) situm esse in aliqua re ali in aliquo stati na čem, sloneti na čem, biti na kom (npr. na meni, tebi, nas, vas), opirati se na koga, kaj, temeljiti na kom, čem, odvisen biti od koga, česa: in patris potestate est situm Pl., in te spes nobis omnis sita est Ter., huic profecto ipsi, quantum est situm in nobis, et opem et salutem ferre debemus Ci., huiusce rei potestas omnis in vobis sita est Ci., qui omnem vim divinam in natura sitam esse censet Ci., in armis omnia sita S., cuius spes omnis in fuga sita erat S., in unius pernicie eius patriae sitam putabant salutem N., in vestra manu situm est z inf.: Ap.

    Opomba: Nenav. obl. iz perfektovega debla: siit (= sīvit) Ter., Varr. fr., sieris (= sīveris) Pac. fr., sierit (= sīverit) Pl., sierint (= sīverint) Cu. Sinkop. in skrč. obl.: sīstī, sīstis, sīris, sīrit, sīritis, sīrint, sīsset, sīssent = sīvisti, sīveris, sīverit, sīveritis, sīverint, sīvisset, sīvissent; pf. cj. (v preprosti lat.) sinueris: Lact.
  • sméren de direction

    smerna antena (radio) antenne directive (ali dirigée, orientée, en faisceaux)
    smerni kazalec indicateur moški spol (de changement) de direction, flèche ženski spol
    smerni krog (vojaško) cercle moški spol de pointage (ali de visée), goniomètre moški spol
    smerna puščica flèche ženski spol de direction
  • sméren de dirección

    smerni kazalec (avto) indicador m de dirección, flecha f (de dirección)
    smerna puščica flecha f (indicadora) de dirección
  • smern|i [é] (-a, -o) mit Richtwirkung; Richtungs- (člen das Richtungsglied, puščica der Richtungspfeil, stabilnost die Richtungsstabilität, tabla das Richtungsschild), Richt- (hodnik die Richtstrecke, daljnogled das Richtfernrohr, mehanizem das Richtwerk, sevalnik der Richtstrahler, antena die Richtantenne, os die Seitenrichtachse, karakteristika die Richtcharakteristik, delovanje die Richtwirkung)
    matematika smerni kosinus der Richtungskosinus
    letalstvo smerni rep das Seitenleitwerk
    smerni stabilizator die Seitenflosse
    smerno krmilo das Seitenruder
    smerni trimer das Trimmruder
    smerno stabilen richtungsstabil
  • stria -ae, f (iz indoev. baze *ster(H)- črta, proga, pramen, žarek, strela; sor. s stvnem. strī̆-mo = nem. Striemen, Streifen proga, stvnem. strëno pramen, strāla puščica, sl. strela, nem. Strahl žarek, blisk; prim. tudi sl. struna)

    1. glob, globel, žleb, žlebič, brazda, utor, jama, vdolbina: rimosa Plin., quā aratrum vomere striam facit, sulcus vocatur Varr.

    2. occ.
    a) guba na obleki: Ap.
    b) kot arhit.t. t. žlebič, (u)žlebitev na stebrih: Vitr.
  • strupén (-a -o) adj.

    1. velenoso, venefico, tossico; avvelenato:
    strupena snov sostanza velenosa
    strupen napoj bevanda velenosa
    strupene gobe funghi velenosi, tossici
    strupena puščica freccia avvelenata

    2. pren. (hudoben, zloben) serpentino, viperino, avvelenato:
    strupen jezik lingua serpentina; pog. sputapepe
    strupen namig puntura viperina

    3. pren. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) infernale; cane:
    strupena vročina caldo infernale
    strupen mraz freddo cane
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. strupena ločika lattuga velenosa (Lactuca virosa)
    lov. strupena pogača polpetta velenosa
    pren. biti strupenega jezika avere il dente avvelenato
    pren. strupena barva colore chiassoso
    nareč. agr. strupena rosa (ožig) antracosi, peronospora
  • tigris -idis, acc. -idem, abl. -ide, acc. pl. -idas ali pa po i-sklanjatvi gen. -is, dat. -ī, acc. -im in -in, abl. in -e; pl. večinoma tigrēs -ium) m in (poseb. pesn.) f (gr. τίγρις, perz. oz. iranska beseda = puščica Varr.)

    1. tiger, tigr(ic)a: Pl., Varr., V., H., Sen. ph., Lucan., Plin., Sil. idr., Gangetica O.; kot nekaj nemogočega (ἀδύνατον): geminantur tigribus agni H. jagnjeta se družijo s tigri, tigres subsidere cervis H. da tigrice počenejo pred jelenom; meton. tigrova koža, tigrov kožuh, tigrovo krzno, tigrovina: Stat.

    2. metaf. Tigris Tíger
    a) ime ladje, okrašene s tigrovo podobo: aeratā secat aequora Tigri V.
    b) ime Aktajonovega lisastega psa: O.
    c) Tigris (vedno m; sklanja se enako kot tigris) reka Tigris, tako imenovana zato, ker teče hitro kot puščica: Varr., V., Mel., Lucan., Cu., T., Amm., te Nilusque et Hister, te rapidus Tigris audit H.
  • toxicum (toxicon) -ī, n (tuj. τὸ τοξικόν sc. φάρμακον)

    1. strup za natiranje (mazanje) puščic (gr. τόξον puščica): Plin., aspicis mitti sub adunco toxica ferro O.

    2. sinekdoha sploh strup, starejše otrov, jad: Pl., Col., Lucan., Mart., Suet. idr., velox toxicum H. hitro delujoč, hitro učinkujoč, antidoto toxicum miscere Ph., non ad miscenda coimus toxica O., toxica bibere Pr.

    3. bot. tóksik = „strup“, vrsta rastl. ladanum: nobilius in Arabia fit, iam et in Syria atque Africa quod toxicum vocant Plin.
  • uvrščanj|e srednji spol (-a …) v promet: die Einordnung
    puščica za uvrščanje der Einordnungspfeil
  • volātilis -e (volātus)

    1. leteč, krilat: bestiae Ci. ptiči, perjad, pecus Col. perjad, perutnina, kuretina, animalia terrestria et volatilia Aug., puer (= Amor) O., linum Cass. plapolajoče, buhajoče, poljoče jadro; subst.: volatilia caeli Aug. nebeške ptice.

    2. metaf.
    a) bežen, hiter, uren, brz: cervus Varr. ap. Non., ferrum V. ali telum O., Lucr. bežna, urna puščica.
    b) begoten = minljiv, nestanoviten: aetas O., gloria vanum atque volatile quiddam est Sen. ph.
  • volucer -cris -cre, adv. volucriter (volāre)

    1. leteč, perutnat, krilat: bestiae volucres Ci. ali volucria animalia T.; pesn.: ales O., turba O. ptice, ptiči, perutnina, columba V., angues Ci., dracones O., penna Tib.; subst. volucris -is, f (sc. bestia), m (sc. ales) le Ci. poet. (De divin. II, 30) ptica, ptič: volucris Iunonia ali Iunonis volucris O. pav, peregrina Ph. (ptica) selivka; pogosto v pl.: H., Pr., Petr., Suet., Mart. idr., quemadmodum volucres videmus … fingere et constituere nidos Ci., teneros volucrīs … peremit Ci. poet., pecudes pictaeque volucres V., volucrum cantus Ci., matutini volucrum sub culmine cantus V. lastovic, lastovk, matutinos volucrum tramittere cantus Sil. petelinov, flumineae volucres O. labodi, volucres marinae O., Pr., suetae aquis volucres T., e campis Latiae fulsere volucres Lucan. orli, Tyrrhenae volucres (= Sirenes) Stat. tirenske krilatke; pesn.: volucris parvula muha: Ph. ali mušica: Amm. ali čebela: Amm.

    2. metaf.
    a) krilat, okriljen, krila imajoč: Cupido O., deus ali puer (= Cupido) O., volucrum mater Amorum O., deus (= Mercurius) Stat., pes (sc. Mercurii; Merkur je namreč imel obuvala s krili) O., volucer Danaēius (= Perseus) Stat., equus (= Pegasus) O., volucres insidiae (= Calais in Zetes, ki sta bila okrivljena) Pr.
    b) leteč, hiter, nagel, uren, jadrn: sagitta V., harundo V. puščica, ferrum V. izstrelek, puščica, strela, classis, currus, rotae V., motus astrorum Ci. poet., nuntius Ci., equus Mart., volucer pede Aus. urnonog, volucriter festinans, volucriter congregati Amm.
    c) pren. begoten, hiteč, hiter, brz: aliud autem genus (sc. dicendi) … verbis volucre atque incitatum Ci., nihil est tam volucre quam maledictum Ci., fama O., Petr., fatum H.; occ. bežen, begoten, minljiv, nestalen, nestanoviten: fortuna Ci., aurae, somnus V., fumus V. bežna megla, dies H., gaudium T.

    Opomba: Volucer fem.: volucer fama Petr.; volucris m: sive ego per liquidum volucris vehar aëra pennis Tib., volucris sonipes Sil.; gen. pl. nav. volucrum, in to subst.: Ci., V., Sil.; adj.: V., O.; toda (subst.) tudi volucrium: Varr., Ci. ap. Char.
  • zastrupljen [ê] (-a, -o) vergiftet (s plinom gasvergiftet); (onesnažen) verseucht; Gift- (puščica der Giftpfeil, žitna zrna der Giftweizen)
  • zelen [ê] (-a, -o)

    1. grün (svetlo hellgrün, temno dunkelgrün, grahovo erbsengrün, intenzivno tiefgrün, listno laubgrün, blattgrün, lovsko jägergrün, malahitno malachitgrün, morsko seegrün, meergrün, nežno zartgrün, nilsko nilgrün, olivno olivgrün, smaragdno smaragdgrün, sočno saftgrün, steklenično flaschengrün, travnato grasgrün, zamolklo mattgrün, kot mah moosgrün, kot žad jadegrün, kot žolč gallengrün); Grün- (gniloba die Grünfäule, knjiga das Grünbuch, lužina die Grünlauge, praha agronomija in vrtnarstvo die Grünbrache, puščica der Grünpfeil, gnojenje agronomija in vrtnarstvo die Gründüngung, potaknjenec agronomija in vrtnarstvo der Grünsteckling, slad das Grünmalz)
    zelena pljuča mesta: die grüne Lunge

    2. figurativno začetnik: blutig
    zelena zavist gelber Neid, blasser Neid

    3. rastlinstvo, botanika Grün-, Grüne(r) … (jelša die Grün-Erle, sršaj Grüner Streifenfarn); živalstvo, zoologija ➞ → kobilica, krastača, rega, stenica, žaba, ježek, zeleni kačji pastir
    |
    tristo zelenih! potztausend!
  • ἀκίς, ίδος, ἡ [Et. iz kor. ak' in aq; ἄκ-ρος bodeč, oster, koničast; ἄκρις, ἀκμή, ἀκή, ἀκωκή konica, vrh; ἄκων, οντος kopje; ἄκ-ανθα (= bodica) osat; lat. acer, acies, acuo; acus šivanka; slov. os-ter, os-at, os-la (iz slov. kor. ok'), nem. Eck(e) (stvn. ekka) Äh-re, klas, stvn. ahir] ost, konica, puščica.
  • ἀμύσσω, at. -ττω ep. ion. [Et. iz ἀμύκ-jω, ἀμυχή razpoka, lat. mucro, konica, n. pr. zob, meča, kopja, gršk. ἀμυκαλαί puščica, kopje, meč. – Obl. fut. ἀμύξω, aor. ἤμυξα] (raz)praskam, prasnem, ranim, raztrgam, razmesarim; met. razrijem, žalostim, trapim si srce.
  • ἄ-τρακτος, ὁ [Et. kor. tereq, vrteti, sukati, lat. torqueo, slov. trak, nem. drechseln, Drechsler, stvn. drahsil] ep. preslica, vreteno, strelica, puščica.
  • ἄ-φυκτος 2 (φεύγω) neizbežen, neizogiben, (puščica) ki gotovo zadene, ἐρώτημα zapleten, zvit.
  • βέλος, ους, εος, τό (βάλλω) 1. vse, kar se meče: strelica, puščica, kopje, orožje, meč, kamen, blisk; ἐκ βελέων, ἔξω βελῶν dalje nego doseže strelica, izven streljaja. 2. ep. (porodne) bolečine; τοῦ πονηροῦ strelica = skušnjava NT.