Franja

māiālis -is, m (morda iz *magi̯ālis (prim. got. mēkeis meč, lat. mactō klati) ali iz *madi̯ālis (iz indoev. kor. *mad- sekati, rezati; prim. malleus)) rezan prašič: Varr.; kot psovka: Ci.

mapālia -ium, n (punska beseda)

1. koče, kolibe, lesenjače, barake afriških nomadov (kočevnikov, kočevalcev), nomadsko šotorišče: Ca. ap. Fest., S., L., V., T., Mart., Sil. Sg. mapāle -is, n: Aus. (ki meri māpāle); kolekt. kolibje: coit e sparso concita mapali agrestum manus Val. Fl.

2. metaf. (pl.)
a) kot psovka zanikrneži, malopridneži: Petr.
b) nekoristne stvari, norčije, burke: mera mapalia fecistis Sen. ph.

mastrūca (mastrūga) -ae, f (po Q. sardinska beseda) ovčji ali volčji kožuh, kosmata ovčina ali volčina: Ci., Arn., Prud.; kot psovka: Pl. — Od tod adj. mastrūcātus 3 v kosmato ovčino ali volčino oblečen: Ci.

matula -ae, f (etim. nezanesljiva, morda sor. s skr. ámatram posoda, vrč) posoda za tekočine: Pl. ap. Non.; occ.

1. umivalna posoda (skleda), umivalnica, umivalnik: Ulp. (Dig.).

2. ponočna posoda, „počepnica“: Pl., Varr., Hier., P. F.; kot psovka: numquam ego te tam esse matulam (= tak tepec) credidi Pl.; preg.: est modus matulae Varr. ap. Non. treba se je držati mere.

mendīcus 3, adv. -ē (mendum)

1. beraški, reven, siromaški, ubog, beden, boren (naspr. dives, opulentissimus): Ci. idr., mendice agere Sen. ph.; komp.: mendicior Tert., Ambr.; superl.: solos sapientes esse, si mendicissimi (sc. sint), divites Ci.; subst. mendīcus -ī, m berač, prosjak, golják: Pl., Ci. idr.; kot psovka: malopridnež, lopov: Ter.; occ. mendīci -ōrum, m berači = Kibelini svečeniki, ki so hodili okrog in pobirali miloščino: H.

2. metaf.
a) siromašen, reven, beden, (u)boren: instrumentum forense Ci., mendicissimae cogitationes Aug., mendicius cenare Tert.
b) izberačen, izprosjačen: prandia Mart.

mīlua (mīlva) -ae, f (mīlvus) kanja (samica), kot psovka: suadeo bonum tuum concoquas, milva, et me non facias ringentem, amasiuncula: alioquin experieris cerebrum meum Petr.

mōnstrum (star. sinkop. mōstrum Pl.) -ī, n (iz *mone-strom: monēre)

1. (čudežno) znamenje bogov kot protinaravna prikazen, čudež, čudo: monstro exterritus Ph., signa dedit Tritonia monstris V., monstra atque portenta Ci., quia ostendunt, portendunt, monstrant, praedicunt, ostenta, portenta, monstra, prodigia dicuntur Ci. (v dobrem in slabem pomenu).

2. metaf.
a) čudo, pošast, nakaza, spaka, nestvor, ostuda: Cat., Plin. iun., Iuv., Ap., hominis Ter., horrendum V. (o Polifemu), aliquid monstri alunt Ter. neko strašilo, monstra deûm V., (o egiptovskih božanstvih z živalskimi glavami), variarum monstra ferarum O. razne čudovite podobe, adfuit huic monstro Cycnus O. je videl to čudovito preobrazbo, culpae O. ostudnost (gnusobnost) krivde, non mihi iam furtum, sed monstrum ac prodigium videbatur Ci. nenaravno in zloglasno dejanje, nonne hoc monstri simile est? Ter. ali to ni čudovito?, monstro propiora posse videri Plin., monstra nuntiare, dicere Ci. neverjetne, nesmiselne stvari; pesn. pl. = sg.: remove fera monstra (= Medusam) O.
b) (kot psovka) pošast, grdoba, ostuda, gnusoba, nakaza: mulieris Pl., immanissimum ac foedissimum Ci. (o Klodiju), nulla iam pernicies a monstro illo atque prodigio (= a Catilinā) comparabitur Ci., catenis fatale monstrum (= Cleopatram) dare H., me ne huic confidere monstro (= mari)? V.

morticīnus 3 (mors) umrl, odmrl

1. le o živalih = crknjen, poginjen, poginul: ovis, volucres aut pisces Varr., cadaver Vulg. crkovina, mrhovina, in sacris ne quid morticinum adsit Varr., soleae Serv. od crknjene živine; kot vulg. psovka: mrha, mrcina, mrhovina: Pl.; subst. morticīnum -ī, n truplo, mrhovina: Vulg., Aug.

2. metaf. odmrl, mrtev: caro Sen. ph., clavus Plin. kurje oko, žulj, urnae Prud. grobovi mrtvih.

mot [mo] masculin beseda; izrek; rešitev (uganke); commerce ponudba, cena

un mot (figuré) par besed, vrstic; pisemce
à ce(s) mot(s) ob tej besedi, ob teh besedah
à demi-mot na namig; namigovaje
au bas mot najmanj
au premier mot na prvo besedo, takoj, brez oklevanja
en un (deux, quatre) mot(s) z eno besedo, skratka
en d'autres mots z drugimi besedami
en peu de mots v kratkih besedah, na kratko
sans mot dire brez besede, ne da bi zinil besedico
mot à mot, mot pour mot dobesedno
(bon) mot dovtip, domislica, šala
le dernier mot de la bêtise višek neumnosti
demi-mot masculin namig
espèce féminin de mot (grammaire) besedna vrsta
(fin) mot poanta, skrivni pomen
grand mot velika beseda; geslo; pluriel visoko doneče besede
gros mot psovka, kletvica
feu masculin de mots besedna igra
mots pluriel carrés magični kvadrat (uganka)
mots pluriel croisés križanka
mots-croisiste masculin ljubitelj križank, križankar
mot étranger, d'emprunt tuja, izposojena beseda
mot fin pametna duhovita beseda
mot d'ordre, de passe (militaire) spoznavna beseda, geslo
mot pour rire dovtip, šala
mot de repère geslo, značnica (v slovarju)
mot à double sens, entente dvoumna beseda
mot-souche masculin geslo, značnica (v katalogu)
mot trouvé dobra misel, ideja
avoir le dernier mot imeti zadnjo besedo
avoir son mot à dire imeti nekaj besede pri (čem), (moči) povedati svoje mnenje
avoir des mots (s)pričkati se
compter, peser ses mots (pre)šteti, (pre)tehtati svoje besede
dire un mot, deux, quatre mots à quelqu'un imeti resen pogovor s kom
ne dire, sonner mot, ne souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
se donner le mot domeniti se vnaprej
n'entendre pas un mot de quelque chose nobenega pojma ne imeti o čem
ce ne sont que des mots to so le (prazne) besede
pas un mot de plus! dovolj! niti besede ne več!
fouer sur les mots igrati, igrajčkati se z besedami
ne pas mâcher ses mots govoriti z brutalno odkritostjo
manger ses mots govoriti nerazločno
passer des mots aux actes preiti od besed k dejanjem
prendre au mot prijeti za besedo
traîner ses mots počasi govoriti
trancher le mot čisto odkrito reči
se payer de mots zadovoljiti se z besedami (in ne preiti k dejanjem)
qui ne dit mot consent (proverbe) kdor molči, se strinja

mrcína (pejorativno) animal moški spol , (sale) bête ženski spol ; (pasja) familiarno cabot moški spol , clebs moški spol , clébard moški spol

kosmata mrcina ours moški spol
(človek) (psovka) charogne ženski spol, crapule ženski spol, canaille ženski spol, saligaud moški spol

mufrius -iī, n psovka, menda = goljuf, slepar, „plahutar“: Petr.

mulier -eris, f

1. žena, ženska (kot nositeljica ženskega značaja): Pl., Ter., Ci. idr., mulier ancilla S., a mollitie tanquam mollier Isid.; occ. poročena ženska, zakonska žena, soproga: virgo aut mulier Ci., cras m. erit Ci., pudica H., vidua Ap., multarum mulierum vir Aug.

2. kot psovka baba, mevža = strahopetec: Pl.

mūliō -ōnis, m (mūlus) mezgar, mulovodec: Pl., Varr., Ci. ep., Plin., Suet., Paul., Ulp. (Dig.); kot psovka bivšim mezgarjem: Plancius in Ci. ep., Suet.; metaf. mezgar, neka mezge nadlegujoča in čebelam sovražna mušica: Plin.

mūlus -ī, m (prim. gr. μυχλός plemenski osel) mezeg, mulec: Varr., Ci., Ap.; preg.: muli Mariani: Fr., Fest., P. F. o Marijevih vojakih, ki so nosili prtljago na vilicah (furca) kakor mezgi na tovornem sedlu, mutuum muli scabunt Aus. mezeg mezga hvali, mulum de asino pingere Tert. isto z istim (o stvareh, ki se ne razlikujejo); metaf. muli Pl. tovorni osli (o sužnjih, ki so otovorjeni kakor mezgi); kot psovka = naš „osel“ = tepec: Pl., Cat.

mūs, mūris, gen. pl. murium, redko murum, m, f (prim. skr. múṣ- = gr. μῦς = sl. miš = hr. mȉš = stvnem. mūs = nem. Maus = ang. mouse)

1. miš: Pl., Ci., L. epit., Val. Max., Arn. idr., agrestis L., Plin. ali rusticus H. poljska miš, naspr. urbanus H. domača (hišna) miš, araneus Col. menda rovka; k mišim so starodavniki prištevali tudi podgane, kune, hermeline, sobolje idr.: mures Aegyptii Plin. (vrsta podgan), m. Ponticus Plin. morda hermelin, m. odoratus Hier. pižmarica, pižmovka, indumenta ex pellibus silvestrium murium Amm.; kot psovka: ti miš: Petr.: kot ljubkovalna beseda: miš(i)ka: cum me murem dicis Mart.

2. metaf. mus marinus Plin. „morska miš“, vrsta morskih rib ali lupinarjev, po drugih skatove ikre z roženo lupino in bodicami. — Kot nom. propr. Mus, Muris, m Mús = Miš, rodbinsko ime v Decijevem rodu (gl. Decius).

offula in (sinkop.) offla -ae, f (demin. iz offa) grižljaj, košček, zalogajček: Ap., offula (sc. carnis) Varr., Col., offla collaris Petr. vratni kos, vrat(ov)ina, quis potest sine offulā vivere? Claudius ap. Suet. brez koščka klobase, offula panis Veg., farina in brevissimas offulas redacta Pall.; kot psovka: offla crucis Petr. = obešenjak.

Onocoētēs -ae, m (*Ὀνοκοήτης iz ὄνος in κοιᾶσϑαι) oslovski svečenik, poganska psovka za Kristusa: Tert.

ovis -is, f (iz indoev. *Hou̯i-; prim. skr. ávi-, avikā́ ovca = gr. ὄις ali οἶς (= ὄƑις) = stvnem. ouwi, stvnem. ewit čreda ovac, awist, ewist ovčják, lit. avìs ovca, ãvinas oven, jarec, let. àuns oven, sl. ovca, oven, hr. óvca)

1. ovca: Ca., Pl., Ter., Varr., V., H., Col., Plin., Fest., P. F. idr., patiens iniuriae Ph., placida O., semimas O. koštrun (skópec, púgelj); preg.: ovem lupo committere Ter. volka postaviti za gospodarja ovčje črede (za ovčarja) = „kozla spustiti v zelnik “; podobno: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum Ci.; metaf. (kot psovka) ovca neumna = neumnež, tepec, butelj: Pl.

2. meton. (pesn.) volna: et nigram Tyrio murice tingit ovem Tib.

Opomba: Po Varr. ap. Gell., Varr. ap. Non. je ta beseda masc., kadar označuje ovna.

pecus¹ -oris, n (prim. pecu)

1. drobnica (kolekt.), poseb. živina, ki daje volno, ovce: Plin., Suet. idr., magnus pecoris numerus C., p. Tarentinum, molle Col. z mehko tanko volno, naspr. p. hirtum Col. z debelo volno; večinoma pl.: balatus pecorum V., pecora et armenta Cu., O., pecora et iumenta C.

2. živina (sploh), živali: Sen. ph., Stat., Hyg. idr., equinum Varr., V. konji, ovillum, caprinum Col. ovce, koze, lanigerum O. ovce, setosum Col. ali (pesn.) saetigerum O. svinje, prašiči, volatile Col. perutnina, perjad, aquatile Col. = Nerei p. L. Andr. fr., Pac. fr. ribe, Proteus pecus egit H. svojo čredo = morske živali, tjulnje, ignavum fucos pecus V.

3. pesn. = pecus -udis živinče: pecus magnae parentis O. (o mladem levu).

4. mladič v materinem telesu: Eccl.

5. metaf. (zaničlj. in kot psovka) živina, žival, čreda, drhal: imitatorum servum pecus H., dominae vaga pecora Cat., mutum et turpe pecus H. (o prvih ljudeh).

pecus² -udis, f (prim. pecu, pecus -oris)

1. drobnica kot posamezna žival, posamezna žival, ovca: pecus Helles O. oven, lien pecudis Plin. ovce, armenta et pecudes Lucr.

2. vsako živinče, vsaka, poseb. domača žival: Varr., Mart. idr., sus, quā pecude nihil fecundius Ci., pecudes reliquaeque bestiae Ci. udomačene (domače) in druge živali, genus aequoreum, pecudes (kopenske živali), volucres V., pecudes natantes Lucr. ali Neptuni pecudes Pl. ribe, sollertia pecudum V. čebel, kolekt. = pecus -oris živina: id genus pecudis Col. (o konjih).

3. metaf. (kot psovka) tele = tepec: stupor hominis vel dicam pecudis Ci., pecus aurea T., Aristippus et Cyrenaici et ceterae pecudes philosophorum Hier.

Opomba: Kot masc.: Enn. ap. Prisc., Ven.; pl. heterogen. pecuda: Ci. (De re pub. 4, 1, fr. 7 iz Non.), Sis. fr., Acc. ap. Non., inertissimorum pecudum Ap.