Franja

commerce [kɔmɛrs] masculin trgovina (tudi lokal), trgovanje; posel, kupčija; prodajalna; trgovski poklic ali stan; figuré promet; občevanje, spolno občevanje

commerce adultère (juridique) zakonolom, prešuštvo
commerce ambulant krošnjarjenje
commerce de change trgovina z menicami
commerce du change, des changes, des devises devizna trgovina
commerce de commission komisijska trgovina
commerce de contrebande, interlope tihotapstvo, črna trgovina
commerce de détail, petit commerce trgovina na drobno
commerce d'échange, de troc menjalna trgovina
commerce d'exportation, d'importation izvozna, uvozna trgovina
commerce extérieur, intérieur zunanja, notranja trgovina
commerce de gros, gros commerce, commerce en gros trgovina na debelo
commerce des idées izmenjavanje misli
commerce illicite črna trgovina, črna borza
commerce intermédiaire posredovalna trgovina
commerce international, mondial (universel), transitoire mednarodna, svetovna, tranzitna trgovina
commerce par substitution d'intermédiaires verižna trgovina
commerce de lettres dopisovanje
commerce maritime, d'outremer pomorska, čezmorska trgovina
chambre féminin de commerce trgovinska zbornica
code masculin de commerce trgovinski zakonik
école féminin de commerce trgovska šola
effets masculin pluriel de commerce vrednostni papirji
employé, e masculin, féminin de commerce trgovski(a) nameščenec, -nka
maison féminin de commerce tvrdka, trgovska hiša
marine féminin de commerce trgovska mornarica
navire masculin de commerce trgovska ladja
le petit commerce mala trgovina, mali trgovci
port masculin de commerce trgovsko pristanišče
société féminin de commerce trgovska družba
traité masculin de commerce trgovinska pogodba
tribunal masculin de commerce trgovinsko sodišče
voyageur masculin de commerce trgovski potnik
de commerce sûr zanesljiv (oseba)
avoir la bosse du commerce (familier) biti rojen trgovec
avoir commerce avec quelqu'un imeti s kom nedovoljeno razmerje
avoir un commerce d'amitié avec quelqu'un prijateljsko s kom občevati, biti s kom v prijateljskih odnosih
être dans le commerce biti zaposlen v trgovini, ukvarjati se s trgovino
cet article n'est pas encore, ne se trouve plus dans le commerce ta artikel se še ne prodaja, ni več v prodaji
être d'un commerce agréable (difficile) biti (ne)priljuden, (ne)prijetnega občevanja
faire du commerce trgovati, biti trgovec
faire le commerce de trgovati z
faire commerce de quelque chose kupčevati s čim
fuir le commerce des hommes bežati pred ljudmi
se mettre dans le commerce postati trgovec
ouvrir un commerce odpreti trgovino
rompre tout commerce avec quelqu'un prekiniti vsako občevanje s kom
il tient un commerce près du pont (on) ima trgovino (lokal) pri mostu

čoln samostalnik
1. (manjše plovilo) ▸ csónakPovezane iztočnice: torpedni čoln, patruljni čoln, rešilni čoln, gumijasti čoln, motorni čoln, napihljiv čoln, reševalni čoln, pomožni čoln, policijski čoln, dirkalni čoln, čoln na vesla, desantni čoln, tekmovalni čoln, ribiški čoln

2. tiskarstvo (tiskarski pripomoček) ▸ szedéshajó
S stavka v čolnu je naredil odtis za korekturo. ▸ A szedéshajóban lévő hasábról kefelenyomatot készített a korrektúrához.

črnomorsk|i [ô] (-a, -o) Schwarzmeer- (črnomorska flota die Schwarzmeerflotte, črnomorsko pristanišče der Schwarzmeerhafen)

Dēmētrius -iī, m (Δημήτριος) Demetrij, grško moško ime, poseb.

1. Demetrius Poliorcētēs (πολιορκητής „oblegovalec mest“) Demetrij Poliorket, sin mak. kralja Antigona I., roj. l. 337, v bitki pri Isu l. 301 je izgubil očeta in kraljestvo; slednjega se je l. 294 zopet polastil ter kraljeval do l. 288. Leta 283 je umrl kot ujetnik svojega tasta Selevka v sirskem mestu Apameji: Ci., N., Iust.

2. Demetrij II., vnuk prejšnjega, sin Antigona Gonata, je kraljeval v Makedoniji od l. 240 do 230, ves ta čas se je vojskoval s sosednimi ljudstvi: Iust.

3. Demetrius II. Nīcātor (Νικάτωρ) Demetrij II. Nikator, sin Demetrija I. Sotera, sirski kralj od l. 147 do 140 in od l. 130 do 126, umorjen ob neki vstaji: Iust.

4. Dem. Phalēre͡us Demetrij Falerski (= iz Falera,Φαληρόν, atenskega pristanišča), roj. ok. l. 345, Teofrastov učenec, učenjak in državnik, ki je kot Kasandrov namestnik upravljal mesto Atene od l. 317 do 307. Ko je Demetrij Poliorket l. 307 osvojil Atene, je Demetrij Falerski pobegnil v Tebe in od tam v Aleksandrijo k egiptovskemu kralju Ptolemeju Lagoškemu, čigar sin Ptolemej Filadelf ga je pregnal v Gornji Egipt, kjer je l. 283 umrl: Ci., N., Q.

5. Dem. Māgnēs Demetrij Magnezijski, zgodovinopisec in filozof v času Cicerona: Ci. ep.

6. Dem., vpliven, a nadležen mož v času Cicerona: Ci. ep.

7. Dem. Belliēnus Demetrij Belien, osvobojenec prejšnjega, poveljnik v Intemeliju v Liguriji, kjer je s svojim nasiljem povzročil meščanske upore, ki jih je moral Cezarjev prijatelj Mark Celij Ruf zadušiti: Caelius ap. Ci. ep.

8. Dem., neki učitelj petja: H.

9. suženjsko ime: H. (Epist. I, 7, 52).

10. neki stavbenik: Vitr.

11. neki kipar: Plin., Q.

12. neki igralec v komedijah v Rimu: Q., Iuv.

13. Demetrij Sunijan (= iz mesta Sunija; Sunium Σούνιον), zelo spoštovan kinik, živel v Rimu od l. 40 do 90 po Kr.: Sen. ph., T., Suet. — Od tod

I.

1. subst. Dēmētrias -adis, f (Δημητριάς)
a) Demetriada = Demetrijevo (mesto) ob Pegazejskem zalivu, imenovano po Demetriju Poliorketu, ki ga je ok. l. 290 ustanovil: Ci., L., Plin.
b) demetriada, neka rastl.: Ap. h.

2. Dēmētrium -iī, n
a) (Δημήτριον) Demetrij, mesto v tesalski Ftiotidi: Mel.
b) samotraško pristanišče: L. —

II. adj. Dēmētriacus 3 demetrijski, demetriadski (= k Demetrijevemu mestu spadajoč): Demetriacus sinus L. Demetrijski (Demetriadski) zaliv; subst. Dēmētriacum -ī, n =
a) Demetrij, Demetriak: L.

destination [-nasjɔ̃] féminin namen, cilj; namembni kraj

train masculin, billet masculin à destination de Zagreb vlak, vozovnica za Zagreb
gare féminin, lieu masculin, port masculin de destination namembna postaja, kraj, pristanišče
point masculin de destination (militaire) cilj marša ali pohoda
arriver à destination dospeti na cilj

dvotirna železnica stalna zveza
(proga z dvema tiroma) ▸ kétvágányú vasúti pálya, kétvágányú vasútvonal
Vlada resno pretresa možnosti za izgradnjo dvotirne železnice. ▸ A kormány komolyan mérlegeli egy kétvágányú vasúti pállya kiépítésének a lehetőségeit.
V tržaško pristanišče namreč vodita dvotirna železnica in štiripasovna obvoznica. ▸ A trieszti kikötőt kétvágányú vasútvonal és egy négysávos elkerülő út szolgálja ki.

Elaea -ae, f (Ἐλαία) Eleja, mesto ob eolski obali nasproti Lezbosa, pergamsko pristanišče: L., Mel., Plin., Front. Od tod Elaītēs -ae, m Elejec: Q.

entrée [ɑ̃tre] féminin vhod, vstop; vkorakanje; nastop; začetek, uvod, otvoritev; dohod, dostop, pristop; pripustitev (k izpitu); théâtre nastop; commerce vknjiženje; pluriel sprejem blaga ali denarja v določeni dobi; prva jed pri obedu po predjedi ali juhi; (= droits masculin pluriel d'entrée) entrées pluriel uvozna carina; (= prix masculin d'entrée) vstopnina; (= carte féminin d'entrée, billet masculin d'entrée) vstopnica; (entrée de serrure) luknja v ključavnici

à l'entrée de l'été ob nastopu, v začetku poletja
à l'entrée de la nuit ob znočitvi, stemnitvi
entrée d'air dovod, dostop zraka
entrée en charge, en fonctions, en service nastop službe, funkcij
entrée gratuite, de faveur prost, brezplačen vstop
entrée interdite prepovedan vstop
entrée libre prost vstop (commerce, neobvezno za nakup)
entrée dans le, au port prihod (ladje) v pristanišče
entrée en possession nastop lastništva, posesti
entrée en scène (théâtre) nastop na odru
entrée en séance otvoritev seje
entrée et sortie vstopno in izstopno potovanje
entrée en vigueur začetek veljavnosti
examen masculin d'entrée sprejemni izpit
permis masculin d'entrée dovoljenje za vstopno potovanje
visa masculin d'entrée vstopni vizum
avoir son entrée (théâtre) imeti prost vstop (dans v)
avoir ses entrées (auprés du ministre) imeti prost dostop (do ministra)
donner entrée peljati (dans v), dovoliti vstop (à quelqu'un komu)
faire son entrée (slovesno) vstopiti, priti v
faire son entrée dans le monde prvičpriti na kako družabno prireditev
faire son entrée en scène (théâtre) nastopiti na (gledališkem) odru
forcer l'entrée izsiliti vstop, vdreti v
solliciter, obtenir l'entrée d'une société, d'un club potegovati se za, dobiti vstop v kako društvo, v klub

entry [éntri] samostalnik
prihod, vstop, vhod; ustje; vpis, vknjižba, protokol, prijava; začetek; carinska deklaracija

bill of entry carinska deklaracija
credit entry knjiženje v korist
debit entry knjiženje v breme
duty of entry uvozna carina
double entry dvojno knjigovodstvo
port of entry uvozno pristanišče
supplementary entry dvojno knjiženje
upon entry po sprejemu
to make an entry (v)knjižiti, (za)beležiti
no entry! zaprto!

Eritreja samostalnik
(država) ▸ Eritrea

fetch¹ [feč]

1. prehodni glagol
iti po kaj, poslati koga po kaj; prinesti; puščati (kri); izpeljati (zaključke); dobiti, doseči; veljati (from)
izvleči

2. neprehodni glagol
prinašati (pes ustreljeno divjačino); obračati se; menjati se (veter); dospeti na cilj

to fetch and carry opravljati drobna nepomembna dela; prinašati ustreljeno divjačino
to fetch a blow udariti, prisoliti udarec
to fetch a breath vdihniti
to fetch a scream vzklikniti, krikniti
to fetch one in the face udariti koga po licu
to fetch a compass iti po ovinkih
to fetch a leap skočiti
to fetch port pripluti v pristanišče
to fetch a sigh vzdihniti
to fetch tears spraviti v jok
to fetch a high price doseči visoko ceno

fīdus¹ 3, adv. -ē (fīdere)

1. zvest, zanesljiv (o osebah): amici Ci., ea urbs est fidissimorum sociorum Ci., fidissima coniuge carere Ci., adiutorem se Bruto fidissimum praebuit Ci., rebus male fidus acerbis O. nezanesljiv; z dat.: servus domino fidissimus L., tu tantum fida sorori esse velis O., eos sibi fidiores Iust.; z objektnim gen.: regina tui fidissima V. tebi tako zvesta; enalaga: o fidam dexteram Antonii! Ci., f. pectora O., f. aures V. zvestega sluge, fidissima corpora O. zvestih, f. sententia O., f. oratio T. pošteno mišljen, fida canum custodia Ci. zvesta straža psov (= straža zvestih psov), f. inter eos amicitia N., hinc fida silentia sacris V. neprelomljiva molčečnost, f. responsa V., f. vis, dextra, manus Val. Fl.

2. metaf. (o stvareh) zanesljiv, varen: ensis, galea, litora V. nec ubi consisteret nec quid fidum respiceret habenti L. varnega kraja, kamor bi se mogel umakniti, validus et f. pons T., oppidum … fidissimum adpulsu T. varno pristanišče, speculationes Amm., obices Sil.; z dat.: statio male fida carinis V. za ladje nevaren pristan, nox arcanis fidissima O. najzvestejša ohranjevalka (čuvajka), Libanus f. nivibus T. ki se na njem drži sneg, z večnim snegom, fluvius pediti f. Sil., Cynosura fidissima nautis Sil.

floating [flóutiŋ] pridevnik
plavajoč; ki ga nosi voda ali zrak; premičen, gibljiv; nestalen, spremenljiv

floating bridge pontonski most
floating capital investicijski kapital
floating cargo ladijski tovor (ki je na morju)
floating debt nevezan dolg
floating dock plavajoči dok
medicina floating kidney zdrknjena, nestalna ledvica
floating ice plavajoči led, ledene skrli
floating light svetilniška ladja
floating pier pontonsko pristanišče
anatomija floating ribs neprava rebra
floating rumour govorica, ki se hitro širi
floating mine plavajoča mina

franc, franche [frɑ̃, š] adjectif prost, odkrit, odkritosrčen; lojalen; pravi, pristen, naraven

huit jours francs polnih osem dni
arbre masculin franc necepljeno drevo
corps masculin franc četa prostovoljcev, neregularnih vojakov
coup masculin franc (sport) prosti strel
port masculin franc svobodno pristanišče
terre féminin franche vrtna zemlja
zone féminin franche prosta cona
franc de port, de tous frais, de tout droit de douane, d'impôts prost poštnine, vseh stroškov, vseh carinskih pristojbin, davkov
une franche canaille prava kanalja
franc pédant pravi (pravcati) pedant
avoir les coudées franches imeti vso svobodo delovanja
jouer franc jeu igrati odkrito, brez prikritih namenov
montrer une franche hostilité odkrito pokazati svojo sovražnost
parler franc et net odkrito govoriti

frei prost, svoboden; (unabhängig) neodvisen; (offen) odkrit; (ohne Entgelt) brezplačen; Gelenk: prosto gibljiv, Beruf: svoboden; frei (Hafen) franko (pristanišče); frei von brez (česa), prost (česa); neobremenjen z; frei sein von Krankheiten: ne imeti; frei heraus odkrito; im Freien na prostem; unter freiem Himmel pod vedrim/milim nebom; ich bin so frei dovoljujem si; frei werden sproščati se, sprostiti se; einer Sache freien Lauf lassen ne vmešavati se (v kaj)/ne zadrževati (česa); aus freien Stücken po lastni/mili volji; frei heraus kar naravnost

gagner [ganje] verbe transitif (pri)dobiti; zaslužiti (sur pri, z); doseči; dospeti v; dohiteti; podkupiti, zapeljati; nakopati si (bolezen); šp zmagati

se gagner (médecine) biti nalezljiv
gagner son pain, sa vie kruh si služiti
il gagne sa vie, son pain à chanter preživlja se s petjem
gagner un procès dobiti pravdo
gagner au jeu priigrati
gagner tous les cœurs vsa srca osvojiti
gagner quelqu'un de vitesse prehiteti koga
gagner du terrain napredovati
gagner gros dobro zaslužiti
gagner le maquis iti v partizane
gagner le dessus nadvladati, zmagati
gagner un rhume nahod dobiti, prehladiti se
gagner sur son adversaire premagati nasprotnika
gagner les devants preteči
gagner du temps pridobiti na času
gagner le Pérou dospeti, priti v Peru
gagner le large zapluti na široko, odprto morje; figuré pobrisati jo
gagner un prix dobiti nagrado
gagner le port pripluti v pristanišče
gagner le gros lot zadeti glavni dobitek
gagner sur tous les tableaux povsod istočasno zmagati
gagner sur quelqu'un zmagati nad kom
gagner aux points, d'une longueur, d'une poitrine (šp) zmagati po točkah, za dolžino, za prsi
gagner la frontière dospeti do meje
gagner la porte priti do vrat, oditi, izmuzniti se
avoir cause gagnée dobiti igro, zmagati
je vous donne gagné priznam vam, da sem premagan
le sommeil me gagne spanec me zmaguje
la faim me gagne lakota, glad se me loteva
sa tristesse me gagne njegova žalost se tudi mene loteva
le vin gagne à vieillir čim starejše je vino, tem boljše je
il gagne à être connu bolj ga človek pozna, bolj ga ceni
le feu gagne rapidement ogenj se hitro širi
c'est autant de gagné to je vendarle (vsekakor, tudi) nekaj
qu'est-ce que j'y gagne? kaj imam od tega?

Gaurel(e)os -ī, m Gavrelos, Gavrelej, pristanišče na otoku Andros: L.

Gelos -ī, m Gel, pristanišče v Kariji: MEL.

Ges(s)oriacus -ī, m Gesoríak (Gezoríak), morinsko pristanišče v Belgijski Galiji (pozneje Bononia, zdaj Boulogne); tu je bilo pristanišče za prehod v Britanijo: MEL., PLIN., SUET. – Soobl. Caesoriacum -ī, n Cezoriak: FL.

gruzijski pridevnik
(o Gruziji in Gruzijcih) ▸ grúz, grúziaiSopomenke: gruzinski