Franja

dramatizar [z/c] dramatizirati; za oder prirediti

festoyer [fɛstwaje] verbe transitif (po)gostiti; verbe intransitif gostiti se, pirovati, prirediti pojedino

festoyer ses amis (po)gostiti svoje prijatelje

instrumenter [-te] verbe intransitif, musique instrumentirati, izvesti instrumentacijo, prirediti skladbo za več glasbil; juridique izstaviti, napraviti listino

mìtingovati -ujēm prirediti miting, prirejati mitinge

orchestrieren orkestrirati; prirediti za orkester

plaudō (plōdō) -ere, plausī (plōsī), plausum (plōsum)

I. trans. s ploskom udariti (udarjati), pleskniti (plesketati), ploskniti (ploskati), biti s čim kaj, kam, ob (na) kaj, po čem: pectora (sc. equorum) manu O., circumstant properi aurigae manibusque lacessunt pectora plausa cavis V., cervicem V. (po)trep(lj)ati, pedibus choreas V. topotaje rajati, plausis alis O. plesketaje (frfotaje) s perutmi (krili). —

II. intr.

1. s ploskom (ploskajoče, tleskajoče) udariti (udarjati), ploskniti (ploskati), pleskniti (plesk(et)áti), tleskniti (tleskati): sumptis quin candida pennis ipsa sibi plaudat crepitante ciconia rostro O. klopoče, garrula limoso prospexit ab elice perdix et plausit pennis O. je zaplesketala (plesknila), je udarila s krili, je zaprhutala, et alis plaudentem nigra figit sub nube columbam V., aversae inter se manus collisae non plaudunt Sen. ph., non Lybico molles plauduntur pectine telae Ps.-V. (Ciris).

2. occ. z rokami ploskati v pohvalo, aplavdirati, prirediti (prirejati) ovacije (v gledališču itd.): clare plaudere, clare plaudere manibus Pl., his in theatro plaudebatur Ci., manus in plaudendo consumere Ci., huic ita plausum est, uti Pompeio plaudi solebat Ci., qui Curioni stantes plauserant Ci., a stantibus plausum esse Suet., plaudere manu, percutere pede Ambr.; komediografi so svoje igre zaključevali s pozivom poslušalcem, naj ploskajo („plaudite!“), od tod: usque ad „plaudite“ venire Ci. do konca igre, donec cantor „vos plaudite“ dicat H.

3. metaf. (po)hvaliti, hvalo da(ja)ti (peti): te curaturum fumo ut combureretur plaudente totā provinciā Ci., versibus alicuius O., ineptiis meis T. (Dial.), ingeniis non ille favet plauditque sepultis H., diis hominibusque plaudentibus Ci., populus me sibilat, at mihi plaudo ipse domi (znamenje samovšečnosti) H., nec ipse tibi plaudis Plin. iun., Apollodoro plaudit imbrifer Nilus Mart.

4. (kot znamenje neodobravanja, nezadovoljstva) s ploskanjem ali cepetanjem (topotanjem, butanjem z nogo ob tla) ne odobravati, izražati nezadovoljstvo: in aliquem Min.

Opomba: Fut. po 2. konjugaciji plaudebit: Vulg.

pow-wow² [páuwau] neprehodni glagol
prirediti indijansko svečanost; vračiti, zaklinjati, odganjati bolezni
ameriško, pogovorno posvetovati se, kramljati

receive [risí:v]

1. prehodni glagol
prejeti, sprejeti, dobiti kaj (from od koga)
dobiti svoj delež
cerkev prejeti (zakrament, obhajilo); sprejeti kot resnično, dopustiti, priznati; vzeti, čuvati, skriti, prikrivati (ukradene stvari); sprejeti vase, ujeti, dobiti (vtis itd.), doživeti, izkusiti; upreti se, ustaviti se čemu; prenesti, pretrpeti (udarec); smatrati, imeti za, priznati za primerno, za táko, kot treba; dočakati, sprejeti koga; nastaniti koga, vzeti pod streho; dopustiti pristop (to k, into v)

to receive an affront doživeti žalitev
to receive a blow (an offer, an order, a compliment) dobiti udarec (ponudbo, ukaz, kompliment)
he was coldly received bil je hladno sprejet
to receive s.o.'s confession izpovedati koga
to receive s.o. among one's friends sprejeti koga med svoje prijatelje
he receives stolen goods on prikriva (skriva) ukradeno blago
to receive a refusal biti odklonjen
to receive a present sprejeti, dobiti darilo
they were received with shouts sprejeli so jih z veselimi vzkliki
to receive a wound biti ranjen
the arches have to receive the weight of the roof oboki morajo nositi težo strehe
proposal received attention predlog je bil uvaževan, vzet v obzir

2. neprehodni glagol
sprejemati (goste, obiske), prirediti sprejem; radio sprejemati, loviti (valove); biti prejemnik
cerkev prejeti obhajilo, pristopiti k obhajilu

she receives once a week ona sprejema (obiske, goste) enkrat na teden
it is more blessed to give than to receive dajati je slajše kot sprejemati

réorchestrer [-kɛstre] verbe transitif na novo prirediti za orkester

republish [ri:pʌ́bliš] prehodni glagol
ponovno objaviti, publicirati; ponovno izdati (knjigo), prirediti novo izdajo
pravno nanovo objaviti (zakon, testament)

revel [revl]

1. samostalnik
glasno, bučno, razuzdano veseljačenje, popivanje, gostija, krok(arija)

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
bučno, razuzdano veseljačiti, se zabavati; gostiti se, popivati, prirediti gostijo; ponočevati, krokati; razkošno živeti; predajati se (in čemu)
uživati (v čem), pasti se

to revel away zafračkati (denar), zapravljati

screen² [skri:n] prehodni glagol
zasloniti, zastreti, (za)ščititi (from pred)
zaklanjati, prikriti, skriti
vojska maskirati, kamuflirati; prirediti za film, projecirati na ekran, ekranizirati, filmati, prikazati v filmu; presejati (pesek), prerešetati; nabiti na oglasno desko; podvreči strogi selekciji; zasliševati, zaslišati

screened coal presejan, od prahu očiščen premog
neprehodni glagol
fotografija biti projeciran; dati se filmati

she screens well ona je zelo primerna za film(anje)

sfrizírati -am
1. sfrizirati, dotjerati (-te-) kosu: sfrizirati lase
2. sfrizirati, po svome ukusu prirediti: sfrizirati članek

slant [sla:nt]

1. samostalnik
poševnost, nagnjenost; strmina, pobočje, nagib
ameriško tendenca, vidik; pogled s strani

on the slant poševno, napošev
slant of the roof nagib strehe
slant of wind navtika kratkotrajna rahla sapica
to be on the slant biti nagnjen
to take a slant at vreči pogled s strani na

2. pridevnik
poetično nagnjen, poševen, malo postrani, počez ali postrani postavljen
ameriško, figurativno pristranski

slant-eyed poševnih oči (Mongoli)

3. neprehodni glagol & prehodni glagol
nagibati (se), biti nagnjen, biti poševno usmerjen; postrani, poševno položiti, usmeriti
figurativno imeti nagnjenje (towards do, za)
ameriško biti pristranski
figurativno prirediti za določen namen

a magazine slanted for farm workers za kmečke delavce (bralce) prirejen magazin

stage² [stéidž] prehodni glagol
postaviti (dati) (igro) na gledališki oder, prirediti za oder; uprizoriti, inscenirati
figurativno pripraviti, prirediti za kaj; opremiti z odrom
tehnično obdati z odri
neprehodni glagol
biti primeren za uprizoritev na gledališkem odru

this drama stages well ta drama se dobro obnese (samo) na odru

митинговать prirediti miting, udeleževati se mitingov; (pren.) prazne govoriti

оркестровать za orkester prirediti

приспособлять in приспосабливать, приспособить prilagojevati, prilagoditi, prirejati za kaj, prirediti za kaj, pripravljati, pripraviti;

allestimento m

1. prirejanje, priredba, prireditev:
l' allestimento di una mostra prireditev razstave
curare l'allestimento pripraviti, prirediti

2. navt. oprema, opremljanje:
l'allestimento di una nave opremljanje ladje

augurium (po Serv. augerium, prim. auger) -iī, n (augur)

1. opazovanje in razlaganje znamenj (zlasti ptičjega leta, prim. auspicium), vedeževanje iz znamenj, ptičegledje, avgurij: augurium agere (opraviti, opravljati) Varr., cum in arce augurium augures acturi essent Ci., augurium capere (prirediti, prirejati) L., Suet., rerum gerendarum auctoritates augurio continentur Ci., augurium salutis Ci., T., Suet. avgurij o državni blaginji, silva auguriis patrum sacra T.

2.
a) sinekdoha vsako vedeževanje ali preroško razlaganje znamenj, prerokba: constitui apud te auctoritatem augurii et divinationis meae Ci. ep., coniugis augurio Titania mota est O., augurio votisque ominari T.
b) pren. slutnja, predčutje: o mea frustra semper verissima auguria rerum futurarum! Ci., inhaeret in mentibus quasi saeclorum quoddam augurium futurorum Ci., dolores... triste per augurium Teucrorum pectora ducunt V., augurio animorum suorum laetabantur L., fallitur augurio spes bona suo O.

3. met.
a) avgurska znanost, preroška znanost, vedeštvo: Hyg., Apollo augurium citharamque dabat V., non augurio potuit depellere pestem V., Attus Naevius, vir summus augurio Fl.
b) (pred)znamenje (ki se pokaže avguru, poseb. ptič), potem (sinekdoha) (pred)znamenje, rok: ab numero avium, quae augurio regnum portenderant, eum secutum numerum putant L., iidem (dii) auguriis auspiciisque... omnia laeta ac prospera portendunt L., augurium nuntiare L., accipere L., Val. Fl. znamenje sprejeti = kot ugodno pozdraviti (pozdravljati), da, pater, augurium V., augurium menti querna corona dabat O., augurium addubitare Ci., priori Remo augurium venisse fertur L., divina auguria Cu., augurium inane Val. Fl., augurium auspicii Pl., naturae Plin., thymum augurium mellis est Plin., auguria valetudinis ex ea (urina) traduntur Plin., augurio, quod factum ei Viennae ostendimus Suet., augurio laetus Suet.