Franja

odnos¹ [ô] moški spol (-a …) die Beziehung, (razmerje) das Verhältnis; die Relation (nedoločljivosti Unschärferelation); -beziehung (dveh partnerjev Zweierbeziehung, moči Machtbeziehung, partnerski Partnerbeziehung, poslovni Geschäftsbeziehung)
odnosi množina Beziehungen
(z inozemstvom Auslandsbeziehungen, pogodbeni Vertragsbeziehungen, prijateljski Freundschaftsbeziehungen, življenjski Lebensbeziehungen)
dobrososedski odnosi gute Nachbarschaft, gute nachbarliche Beziehungen
gospodarski odnosi s tujino die Außenwirtschaft
biti v dobrih odnosih z gut auskommen mit, gut stehen mit, sich gut stellen mit
biti v slabih odnosih z nicht gut auskommen mit, nicht gut stehen mit
biti v sovražnih odnosih z verfeindet sein mit
biti v prijateljskih odnosih kameradschaftlich verkehren mit, auf vertrautem Fuße leben mit
biti v napetih odnosih z auf gespanntem Fuße leben mit

pákt pact; treaty

prijateljski pákt pact of amity
pákt o zavezništvu treaty of alliance
pákt o medsebojni pomoči pact of mutual assistance
pákt o nenapadanju pact of non-aggression
tajen pákt secret pact
skleniti pákt to make a pact

pojédina (-e) f pranzo, banchetto; knjiž. convito, dape; ekst. ribotta, bisboccia:
poročna pojedina pranzo di nozze
udeležiti se pojedine partecipare a un convito
prirediti pojedino dare, offrire un pranzo
pojedina v prijateljski družbi knjiž. agape, pranzo, banchetto fra amici

pót¹ -í way, (steza) path, footpath, trail; (cesta) road, street; (utrta) track, walk; (planeta) orbit, course; (smer) route, course; (potovanje) (splošno) travel, (peš) march, (po kopnem) journey, trip, (po morju) voyage, crossing, passage

prepovedana pót! no thoroughfare!, (čez tuje zemljišče) trespassers will be prosecuted!, no trespassing!, keep out, private!
srečno pót! a pleasant journey!, arhaično God speed you!, (ironično, neprijetnemu gostu) good riddance
to pót (tokrat) this time
vsaki pót each time
božja pót (romanje) pilgrimage
pót nazaj return journey, pogovorno the way back
pót domov homeward journey, journey home, pogovorno the way home
pót po morju voyage
javna pót public road
jahalna, jezdna pót bridle path
gozdna pót forest road
križev pót religija Way of the Cross, figurativno via dolorosa
prečna pót crossroad
neravna pót bumpy road
neutrjena pót gravel road
shojena pót beaten track
trnova pót thorny path
vodna pót waterway
vozna pót carttrack, cart-road
uporabna pót serviceable road, thoroughfare
zaprta pót closed path (ali way)
ob póti by the roadside
preko póti over the way, across the road
na pol póta halfway, midway
po mirni, prijateljski póti in a friendly manner, amicably
na vsej póti od... all the way from...
biti na napačni póti to be on the wrong road ali track, to lose one's way
biti na slabi póti (figurativno) to lead a wicked life
biti na póti (potovanju) to travel, to journey, (poslovno) to be on te road
biti na dobri póti (do uspeha) to be well on the road (to success), (o stvari) to be working out well
ta pót je neprehodna, nemogoča this road is impassable, there is no through road
biti sredi póti to be halfway on one's journey
biti na najlepši póti, da... to be well on the way to...
utreti pót za... to pave the way for...
otrok je na póti (figurativno) there is a baby on the way
njen je na póti (= noseča je) she is expecting (a child), she is with child, pogovorno she is in the family way
biti komu na póti to be in someone's way, to stand in someone's light
on mi je na póti he is in my way
pót je prosta the way is clear (za koga for someone)
on je na póti v X. he is on his way to X.
biti na pravi póti to be on the right track, pogovorno to be on the ball
iti po (isti) póti nazaj to turn back
iti komu s póti to get out of someone's way (ali to shun someone, avoid someone)
iti rakovo pót to go backward
iti svojo pót to go one's own way
iti na pót to set out (ali forth, off) (on one's way), to embark upon a journey, to start out, (v tujino) to go abroad; to be bound for
iti po najkrajši póti v... to make a bee-line...
šli so vsak svojo pót they went their respective ways
krčiti si, utirati si pót to cut (ali to carve) one's way, to plough one's way through, to remove obstacles
napraviti pót komu to make way for someone
narediti, utreti pót (figurativno) to pave the way, to blaze a trail, to be a pioneer ali trailblazer
s silo si napraviti pót to force (ali to fight) one's way
kazati, voditi pót to lead the way
polena komu na pót metati (figurativno) to place difficulties in someone's way
našel bom sredstva in póti I shall find ways and means
izgubiti (najti) pót to lose (to find) one's way
pót si prihraniti (figurativno) to save shoe leather
napravite prosto pót! make way!
moramo pustiti, da gre stvar svojo pót we must let matters take their course
dobro poznati pót to know every bump (ali twist and turn) in the road
priti pol póti komu naproti to meet someone halfway
spraviti koga s póti (figurativno, na oni svet) to kill, (žargon) to bump someone off
utreti si pót skozi... to force one's way through (robidje the brambles)
ustaviti se na pol póta to stop halfway
vprašati za pót to ask one's way
vrniti se po isti póti nazaj (obrniti se) to retrace one's steps
pošteno (krepko) vzeti pót pod noge to put one's best foot forward
zaiti na krivo pót to take the wrong road ali path ali turning

rappōrto m

1. poročilo:
fare rapporto (a) poročati (komu)

2. voj. raport:
chiamare a rapporto poklicati na raport
mettersi a rapporto javiti se na raport

3. ovadba

4. zveza, soodvisnost:
rapporto di causa ed effetto zveza med vzrokom in posledico
sotto tutti i rapporti v vsakem pogledu
in rapporto a glede (na)

5. zveza, odnos:
rapporto di amicizia prijateljski odnosi
avere rapporti intimi con qcn. evfemistično imeti s kom razmerje
essere in buoni rapporti (con) biti v dobrih odnosih (s, z)
troncare ogni rapporto prekiniti vse odnose

6. mat. kvocient, količnik

7. tehn.
rapporto di compressione kompresijsko razmerje
rapporto di trasmissione strojn. prenosno razmerje

8. ekst. menjava prestave (v kolesarstvu)

9. tekstil vzorec (za tiskanje)

relación ženski spol razmerje, odnos; sorodstveno razmerje; poznanstvo, občevanje; poročilo, naštevanje, pripovedovanje; seznam

relación consanguínea krvno sorodstvo
estar en buena relación con biti v dobrih odnosih z
estar en relación (-ones) con biti v zvezi z
no guardar relación con nobene zveze ne imeti z
hacer una relación poročati, podati poročilo
poner en relación v zvezo spraviti
relaciones amistosas (ali de amistad) prijateljski odnosi
relaciones amorosas ljubezensko razmerje
entre sus relaciones v krogu svojih sorodnikov
entablar relaciones comerciales stopiti v trgovske zveze
cortar las relaciones prekiniti odnose
estar en relaciones, tener relaciones imeti poznanstvo (ljubezensko razmerje)

side¹ [sáid]

1. samostalnik
stran; bok; rob (poti, mize itd.); stran (pisma); ploskev, prostrana površina
figurativno stališče, vidik; obronek; obala; področje, kraj; smer; oddelek (šole)
šport moštvo
sleng prevzetnost, ošabnost, širokoustenje; (biljard) obračanje, vrtenje krogle zaradi udarca od strani

side by side z ramo ob rami, vštric, vzporedno
by the side of vzdolž, ob
off side oddaljenejša stran, desna stran; šport (nogomet) ofsajd
on the side povrhu
on all sides, on every side na vseh straneh, vsepovsod
on father's side po očetovi strani
on this side of the grave pred smrtjo
back side zadnjica
blind side slaba stran
dark side senčna stran
(šola) classical (modern) side klasična ali humanistična (moderna) smer (oddelek)
God is on our side bog je z nami
the east side of the city vzhodni del mesta
north side severna stran
the other side of the question druga stran (plat) vprašanja (problema)
sunny side, bright side sončna stran, svetla stran (tudi figurativno)
on the wrong side of the door figurativno izključen iz (česa)
on the wrong side of the blanket figurativno nezakonski (otrok)
the wrong side up narobe
the right (the wrong) side of a piece of cloth prava (neprava) stran kosa blaga
the road-side cestni rob (kraj)
to balance on both sides figurativno nihati (kolebati) med dvema stvarema
he is on our side on je na naši strani, z nami
he is on the sunny (bright, right) side of 50 on še ni 50 let star
he is on the shady (wrong) side of 50 on je preko 50 let star
this is a side issue to je postransko vprašanje
to change sides preiti na drugo stran
people come from every side ljudje prihajajo semkaj z vseh strani
to go over to the other side preiti k drugi stranki, uskočiti v drug tabor
to have a pain in one's side imeti bolečine v boku
to have side sleng domišljevati si; delati se važnega
to keep on the right side of s.o. figurativno na prijateljski način s kom urediti stvari
to put a th. on one side postaviti kaj na stran, ne obračati
he puts on too much side on preveč pozira
to shake (to split) one's sides with laughing pokati od smeha
to take sides opredeliti se (za), odločiti se za neko stran; biti pristranski
to take side with s.o., to take s.o.'s side potegniti s kom, potegniti se za koga
to view a question from all sides premotriti vprašanje z vseh strani
to win s.o. over to one's side pridobiti koga na svojo stran

2. pridevnik
stranski; prihajajoč od strani

side blow udarec od strani
side door stranska vrata (vhod)
side brake ročna zavora (avto)

son, són moški spol glas, zvok, ton; figurativno govorica; pretveza

a son de guitarra ob spremljavi kitare
en son de na način kot
en son amistoso na prijateljski način
en son de reproche očitajoče
bailar al son que (le) tocan (fig) svojim dohodkom primerno živeti; plesati, kot drugi hočejo
lo tomó en son de broma vzel je to za šalo
sin son brez vzroka
sin ton ni son vse križem, nesmiselno, na slepo
¿a son de qué? ¿a qué son? zakaj?

stík contact; connection, connexion; touch; relation; juncture

brez stíka z out of touch with
kratek stík (elektrika) short circuit
prijateljski (trgovski, tesni) stíki friendly (commercial, close) relations pl
biti v tesnem stíku z to be in close touch with
biti v stalnem stíku z to keep in touch with
izgubiti stík z to lose touch with
navezati poslovne stíke z to establish business contacts with
priti v stík z to come into contact with, to get in touch with
navezati stík to establish a connection, to make contact
imeti stíke z to be in contact with
stopiti v stíke z to enter into relations with, to enter into connection with
pretrgati stík to break contact, to cut a connection
pospeševati stíke to promote (ali to foster) relations
spraviti koga v stík z to put someone in touch with (ali in contact with)
vzdrževati prijateljske stíke z to entertain (ali to maintain) friendly relations with
ne biti več v stíku z to be out of touch with
kdaj si stopil v stík z njim? when did you contact him?, when did you get in touch with him?

stresljáj shake; concussion

prijateljski stresljáj roke a friendly shake of the hand

ἑταιρεῖος 3, ion. -ήιος družaben, družen, prijateljski, Ζεύς zaščitnik družb ali prijateljstva.

ἑταιρικός 3 družaben, prijateljski; τὸ ἑταιρικόν politična zveza, družba političnih prijateljev, zarotniki; ἑταιρικὴ ἵππος jedro makedonskega konjištva, kraljeva straža na konjih.

ἑταῖρος 3, ep. in ion. ἕταρος [Et. iz σεταρjος, strsl. sětъ, gost; slov. po-setiti; sor. svat, svak iz svojak, gršk. ἔτης; podst.: refl. deblo swe (gl. ἕ)] 1. adi. prijateljski, iskren, sprijaznjen, super. ἑταιρότατος najboljši, pravi prijatelj. 2. subst. ὁ ἑταῖρος drug, tovariš, prijatelj, pomočnik, spremljevalec, učenec (Sokratov); član političnega kluba; pl. makedonski konjeniki.

οἰκεῖος 3, ion. οἰκήιος (οἶκος) 1. ki spada k hiši, hišen, domač, lasten, τὸ οἰκεῖον lastna hiša, τὰ οἰκεῖα gospodarstvo, domače (zasebne) zadeve. 2. hišen, domač(in), družinski, soroden, bližnji rojak, prijatelj, zaupnik, zaščitnik, οἱ οἰκεῖοι sorodniki, ὁ οἰκειότατος najbližji sorodnik, οἱ οἰκειότατοι καὶ ἑταιρότατοι najboljši in najzaupljivejši prijatelji, οἱ ἑαυτοῦ οἰκηϊώτατοι najbližnji sorodniki, NT οἱ οἰκεῖοι τῆς πίστεως ki so iste vere, soverniki, οἱ οἰκεῖοι τοῦ θεοῦ božji domačini. 3. ki komu pripada, lasten (= moj, tvoj, svoj), τὸ οἰκεῖον lastnina, imetje a) domač πόλεμος, domovinski, roden, ξύνεσις prirojena bistroumnost, zdrava pamet; γῆ, χθών domovina; b) oseben, zaseben. 4. sposoben, pripraven, primeren za kaj, koristen, τὸ οἰκήιον = τὸ πρέπον kar se spodobi. – adv. οἰκείως ἔχω prijatelj (naklonjen) sem, τινί, πρός τινα komu, οἰκείως διάκειμαι v prijateljskih razmerah sem, χράομαι ali σύνειμι prijateljski občujem s kom τινί.

φιλικός 3 (φίλος) 1. ki se tiče ljubezni, ki spada k prijateljstvu, ljubezenski, prijateljski, prijazen, τὰ φιλικά(sc. ἔργα) prijateljsko ravnanje, dokazi prijateljstva. 2. ki vzbuja ljubezen, τὸ φιλικώτατον τῆς ψυχῆς vzor ljubeznivega (prikupljivega, milega) značaja duše. – adv. φιλικῶς prijateljsko; φιλικῶς ἔχω πρός τινα sem komu prijatelj, φιλικῶς χράομαί (διάκειμαί) τινι občujem s kom prijateljsko.

φίλιος 3 in 2 1. ki se tiče prijatelja, prijateljski, prijazen, naklonjen, ljub, drag; ἡ φιλία (χώρα, γῆ) prijateljska dežela. 2. φίλιος (Ζεύς) varuh, zavetnik prijateljstva; φιλίως prijazno, kot prijatelja δέχομαι.

φίλος 3 [voc. φίλε in φίλος; comp. μᾶλλον φίλος, φίλτερος (poet.), sup. μάλιστα φίλος, φίλτατος; redko φιλώτερος, φιλώτατος; φιλαίτερος, φιλαίτατος; ep. φιλίων, poet. φίλιστος] 1. pass. ljubljen, drag, ljub, mil, prijeten; subst. ὁ φίλος prijatelj, tovariš, zaupnik, ἡ φίλη žena, prijateljica, pl. zaupniki, rojaki, pristaši; včasih = suus (pron. poss.) svoj ali = lasten φίλον ἦτορ, οἱ φίλοι svojci, sorodniki. 2. act. ljubeč, prijateljski, vdan, naklonjen, prijazen, dobrotljiv, φίλα φρονέω (οἶδά) τινι naklonjen sem komu, φίλα ποιοῦμαί τινι sprijaznim se s kom, sklenem s kom prijateljstvo, izkazujem komu usluge. 3. adv. φίλως, φιλικῶς, φιλίως rad, prijazno, ljubeznivo.

φιλοτήσιος 3, dor. φιλοτᾱ́σιος ki spada k ljubezni ali prijateljstvu, prijateljski, ljubezniv, prijazen δίαιτα; φιλοτήσια ἔργα uživanje ljubezni, ljubavni užitek.