-
Μουνιχία, ἡ, ion. -ίη 1. atensko pristanišče. 2. pridevek Artemide, ki je imela svetišče v Munihiji.
-
Ὄλυμπος, ὁ, ep. ion. Οὔλυμπος 1. visoka gora na meji med Tesalijo in Makedonijo, sedež bogov; meton. = nebo; adi. ion. Οὐλυμπικός 3 in Ὀλύμπιος 3 olimpski, pridevek bogov, οἱ Ὀλύμπιοι bogovi; Οὔλυμπόνδε v Olimp. 2. gora na meji med Mizijo in Frigijo.
-
Παλλάς, άδος, ἡ [Et. ni od πάλλω ! gl. παλλακή] Atenin pridevek; τὸ Παλλάδιον 1. Paladin kip (v Troji). 2. prostor v Atenah, kjer je stalo Atenino svetišče.
-
Παλλήνη, ἡ 1. zapadni del polotoka Halkidike. 2. atiška občina (δῆμος); preb. Παλληνεύς, ὁ, adi. fem. Παλληνίς, ίδος pridevek Atene, ki je imela tam svoje svetišče.
-
παν-ομφαῖος, ὁ (ὀμφή) ki daje vse prorokbe, vse znaneč, vseveden (Zevsov pridevek).
-
πολιάς, άδος, ἡ (πόλις) poet. ion. zaščitnica mesta, Atenin pridevek.
-
πολιοῦχος 2 (πόλις, ἔχω) ion. zaščitnik, (-ica) mesta; pridevek bogov, posebno Atene.
-
πρό-ναιος 3, poet. πρό-νᾱος 2, ion. προ-νήιος 3 (ki je, stoji) pred svetiščem; ὁ πρόναιος veža, preddverje svetišča; ἡ προνηίη pridevek Atenin, ker je stalo njeno svetišče pred Apolonovim.
-
Σμινθεύς, έως, ῆος, ὁ Apolonov pridevek (ker pokončuje poljske miši = σμίνθοι).
-
Τρῑτο-γένεια, Τριτο-γενής ἡ Atenin pridevek (ker je bila rojena ob bojotskem potoku Tritonu).
-
τριχᾱ́-ῑκες, οἱ [Et. dor. τριχάϝικες pridevek Dorcev: "deleč se v tri rodove"; -ϝικες, lat. vicus, gršk. ϝοῖκος, slov. vas] ki se deli v tri plemena (rodove), ki sestoji iz treh plemen.
-
Ὑπερῑ́ων, ίονος, ὁ Helijev pridevek; Ὑπερῑονίδης, ὁ = sin Hiperionov = Ἥλιος.
-
φοῖβος 3 ep. bliščeč, žareč, svetel, čist; pridevek Apolona kot solnčnega boga.
-
Φρῑκωνίς, ἡ pridevek ajolskega mesta Κύμη.
-
χαλκί-οικος 2 v bronasti hiši (templju) prebivajoč; Atenin pridevek v Sparti.