Franja

prèbiti prȅbijēm, prèbīj, prebìjen -èna -èna in prèbīt -a
I.
1. prebiti, polomiti: prebiti komu rebra; noge su mu kao prebijene
2. prebiti, pretepsti: prebiti koga kao mačku
3. prebiti, preluknjati: nemam ni prebijene pare nimam prav nič denarja
4. prebiti dug poravnati dolg
II. prebiti se pohabiti se: on se ne skida s konjskih leda dok se jednog dana ne prebije

premlátiti prèmlātīm
1. premlatiti, pretepsti
2. pobiti: premlatiti mačku, živinče

pročibùkati -ām iztrkati, iztolči, pretepsti (s čibukom)

prodevètati -ām pretepsti

promàkljati -ām pretepsti: promakljati koga

provòštiti pròvoštīm ekspr. pretepsti, nabunkati, povoščiti

prügeln pretepati (sich se), pretepsti, mlatiti, premlatiti

pulsō -āre -āvī -ātum (frequ. k pellere)

1. udariti (udarjati) na (ob) kaj, (s)tolči, butniti (butati), (po)trkati na kaj, (po)teptati, suniti (suvati), odriniti (odrivati): Sen. ph., Sil., Cl. idr., ariete muros V. stresati, tolči, pulsant arva ligones V. obdelujejo, ostium Pl., ostia H., Q., fores O., ianuam Ap., postes cuspide O., pede pauperum tabernas H., ad divitem Aug. potrkavati (trkati) pri bogatinu, solvite pulsanti loca Stat., humum moribundo vertice O., pede libero pulsanda tellus H., Amazones pulsant flumina V. topočejo (dirjajo) čez (zamrzlo) reko, campus assiduis pulsatus equis O., pulsare pedibus spatium Olympi O. (pre)teptati; pesn. = prehiteti; meton.: Phoebe curru pulsabat Olympum V. je drdrala po Olimpu, pulsant cacumina (ali saxa V.) fluctūs O. ali pulsant latera (sc. navis) ardua fluctūs O. se zaganjajo v bok(e), pljuskajo ob bok(e), caput (sc. montis) vento pulsatur et imbri V. veter in dež se zaganjata v vrh, rigentem (sc. nubem) pulsat Notus Val. Fl., chordas digitis et pectine V. ubirati strune, brenkati, tibia digitis pulsata Lucr., erupere aut ut nervo pulsante sagittae V. kakor puščice s prožeče tetive = kakor puščice, sprožene (izstreljene) s tetive, pulsare sagittam V. sprožiti, izstreliti, ipse arduus pulsat sidera V. zadeva ob zvezde, se dotika zvezd, vasto qui vertice nubila pulsat Val. Fl. (prim.: sublimi feriam sidera vertice H.) zadeva ob oblake, se dotika oblakov; pulsat tuas ululatus coniugis aures Cl. bije na tvoja ušesa, semen paulum pulsare Plin. stolči.

2. buhniti (buhati), suniti (suvati), odriniti (odrivati), odsuniti (odsuvati), dregniti (dregati), pahniti, pehniti (pehati), (s)tepsti, natepsti (natepati), pretepsti (pretepati), (na)tolči, (na)biti, gnjaviti, biti nasilen (grob) do koga, hudo (grdo) ravnati s kom: Iuv., Sen. rh., Petr., Suet., Prud., Amm. idr., pulsare verberareque ali pulsare et verberare aliquem Ci. idr., sic densis ictibus heros creber utraque manu pulsat versatque Dareta V., tu pulses omne, quod obstat H., tribunum plebis servi M. Tulii pulsaverunt Ci.; occ. proč suniti (suvati), odsuniti (odsuvati), od sebe pahniti (pehati), odpahniti, pregnati (preganjati), odstraniti (odstranjevati): pulsatos referens infecto foedere divos V. pregnane in razžaljene, pericula Cl., pulsatae maiestatis imperii reus Amm. zaradi (raz)žalitve.

3. metaf. dotakniti (dotikati) se koga, ganiti, premakniti (premikati), pretresti (pretresati), (močno) vplivati na koga, nagniti (nagibati) kam, k čemu, pridobi(va)ti si naklonjenost koga, nakloniti (naklanjati) si koga, gnati, spodbuditi (spodbujati), spodbosti (spodbadati), vzbuditi (vzbujati), razvneti (razvnemati) ipd.: censemus dormientium animos … externā et adventiciā visione pulsari? Ci., imaginibus pulsuntur animi Ci., quae te vecordia pulsat? O. te žene; occ.
a) vznemiriti (vznemirjati), pretres(a)ti, povzročiti (povzročati) drhtenje (strah): Sen. tr., Sil., Val. Fl. idr., pavor pulsans V., pulsare alicuius pectus T., urbem rumoribus Petr.
b) nadlegovati: superos vocibus Sen. tr., superos invidiā Stat., aliquem querelis Stat., Cl., existimationem viri fortis invidiā gravi Amm. težiti, tlačiti, uničevati, pogubljati, gonobiti, ut opulenti pulsantes praesidia potiorum Amm. degajoči = nadlegujoči (obdelavajoči) z denarjem (= s podkupovanjem).
c) nadlegovati s tožbo = s tožbo prije(ma)ti, tožiti, poda(ja)ti tožbo zoper koga, naperiti (naperjati) pravdo zoper koga: pro quo (sc. contractu) pulsabatur, aliis pulsantibus pozni Icti.; metaf.: iniusta Tartara Stat., pulsari falso crimine Cl.

Opomba: Inf. pr. pass. pulsarier: Lucr.

quilt [kwilt]

1. samostalnik
prešita odeja

2. prehodni glagol
prešiti odejo, vatirati, napolniti (z žimo, vato, volno) in prešiti
sleng pretepsti, premlatiti
britanska angleščina kompilirati, sestaviti iz raznih knjig (često together)

repasser [rəpase] verbe intransitif zopet mimo iti, priti, peljati, jezditi, leteti; figuré zopet se oglasiti (pri kom); zopet preiti (à quelque chose k čemu); verbe transitif zopet prekoračiti, prepeljati (z brodom, s čolnom); še enkrat, zopet podati; nabrusiti (klino); (z)likati; figuré poklicati si nazaj v spomin; še enkrat prebrati, pregledati; ponoviti (lekcijo); še enkrat delati, opravljati (izpit); populaire pretepsti

se repasser likati se
fer à repasser likalnik
repasser du linge, un tissu, une étoffe likati perilo, tkanino, blago
repasser la lime sur quelque chose (figuré) opiliti, izpiliti kaj
repasser une leçon, un rôle ponoviti lekcijo, vlogo
repasser par les mains de quelqu'un priti zopet komu v roke
repasser des ciseaux, des couteaux (na)brusiti škarje, nože
repasser un pli à plat (gladko) zlikati gubo
certains tissus ne se repassent pas nekatere tkanine se ne likajo

rimenare v. tr. (pres. rimeno)

1. nazaj prinesti, prinašati; nazaj pripeljati

2. pomešati, premešati

3. pren. pretepsti

rollen

1. transitiv kotaliti, Steine: valiti; Stoffe, Papier usw.: zvijati, zviti; den Teig: valjati, zvaljati; die Augen rollen zavijati oči; den Kopf: vrteti, obračati; das r rollen vibrirajoče izgovarjati r; figurativ jemanden: pretepsti, premikastiti

2. intransitiv kotaliti se, valiti se, herum: prevaliti se; Schiff: [Schiffahrt] Schifffahrt opotekati se, valjati se; Luftfahrt nagibati se; Fahrzeuge: peljati, teči; Donner: bobneti; Geld: krožiti; Kanarienvogel: vrveti; Köpfe rollen glave padajo

3. sich rollen zvijati se; vihati se; in eine Decke: zaviti se

rosser [rɔse] verbe transitif, familier premlatiti, nabunkati, pretepsti; familier premagati, zmagati v boju, v bitki

se faire rosser dobiti batine

row⁴ [ráu]

1. samostalnik
pogovorno vpitje, kričanje, kraval, hrup; glasen prepir, pretep, rabuka, ravs; graja, zmerjanje, oštevanje

family row družinski prepir (scena)
what's the row? kaj se je zgodilo?, kaj je narobe?, kaj pa je?
to get into a row nakopati si grajo
I got into an awful row pošteno so me ošteli (ozmerjali)
to kick up (to make) a row dvigniti, napraviti hrup, kraval; kričati, vpiti, hrupno ugovarjati
they kicked up a tremendous row dvignili so peklenski hrup

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
pogovorno razgrajati, prepirati se; napraviti (izzvati, povzročiti) hrup, škandal; grajati, (o)zmerjati, levite brati
arhaično pretepsti

santiguar [gu/gü] pokrižati, blagosloviti; ljudsko pretepsti

santiguarse pokrižati se, križ narediti
¡santigüémonos! (pop) naredimo križ! ne kličimo vraga!

sap¹ [sæp]

1. samostalnik
botanika rastlinski, drevesni sok; beljava (v lesu); mlada letnica; mozeg, mezga
figurativno življenjski sok, kri, moč

the sap of youth mladostna življenjska moč (sila); ameriško, sleng bedak, tepček; novinec, zelenec

2. prehodni glagol
izsesati, izmozgati, izčrpati, spodkopati zdravje, življenjsko moč; odstraniti beljavo (z mladega stebla)
ameriško, sleng pretepsti, premikastiti

scazzottare

A) v. tr. (pres. scazzōtto) pog. pretepsti, pretepati; prebunkati

B) ➞ scazzottarsi v. rifl. (pres. ci scazzottiamo) pog. pretepati se

shellac [šəlǽk]

1. samostalnik
šelak

2. prehodni glagol (preteklik & pretekli deležnik shellacked)
prevleči s šelakom, lakirati
sleng pretepsti, prebunkati

slate² [sléit] prehodni glagol
sleng pretepsti
figurativno ošteti, ozmerjati, grajati; močno, ostro kritizirati

slug³ [slʌg]

1. samostalnik
močan udarec

2. prehodni glagol
močnó udariti ali zadeti (s pestjo); pretepsti