Franja

dégénérer [-ženere] verbe intransitif izroditi se, izpriditi se; popačiti se; poslabšati se; propadati

on accuse des jeunes d'avoir dégénéré mlade obtožujejo, da so se izrodili
la dispute dégénéra en rixe prepir se je sprevrgel v pretep

devil¹ [dévl] samostalnik
vrag, hudobec, zli duh; hudobnež; nesrečnež, revež; stroj za trganje krp; močno začinjena jed

between the devil and the deep sea med dvema ognjema, med Scilo in Karibdo
devil's advocate zagovornik zla, tisti, ki dela medvedjo uslugo
barrister's devil advokatov pomočnik
the devil a bit niti malo ne
blue devil otožnost
devil's bones igralne kocke
devil's books karte, hudičeve podobice
what comes under the devil's back, goes under his belly kar si pridobimo po krivici, nam ne prinese koristi; kar hudič prikveka, nima teka
to hold a candle to the devil pomagati hudobnežu, sodelovati pri zločinu
the devil may dance in his pocket nima niti počenega groša
zoologija, pogovorno devil's darning needle kačji pastir
devil's delight pretep, prepir
to give the devil his due biti komu pravičen (čeprav nam ne ugaja)
to kick up the devil's delight povzročiti veliko zmedo
as the devil likes Holy Water sploh ne, prav nič
the devil's own luck vražja sreča ali smola
lucky devil srečnik, -nica
needs must when the devil drives sila kola lomi
a devil of a go vražja stvar
the devil of a velikanski; ogromno, neznansko
to paint the devil blacker than he is smatrati za slabše kakor je v resnici; risati hudiča na steno
the devil to pay velika neprijetnost, splošno razburjenje
vojska, sleng devil's piano strojnica
to play the devil with nevarno poškodovati, uničiti, slabo s kom ravnati
poor devil revež
printer's devil tiskarski vajenec; tiskarjev kurir
pull devil, pull baker ➞ baker
to raise the devil razgrajati
the devil rebuking sin sova sinici glavana pravi
devil's smiles sončni žarki iz oblakov
devil on two sticks diabolo (otroška igrača)
the devil take the hindmost bog je najprej sebi brado ustvaril
talk of the devil and he is sure to appear ne kliči vraga
devil's tatoo bobnanje s prsti po mizi

dvoran|a ženski spol (-e …) der Saal, posebna stavba: die Halle; -saal (banketna Festsall, Gesellschaftssaal, z žarami Urnenhalle, kapiteljska Kapitelsaal, koncertna Konzertsaal, Musiksaal, konferenčna Konferenzsaal, kongresna [Kongreßsaal] Kongresssaal, operacijska Operationssaal, plesna Ballsaal, Tanzsaal, porodna Entbindungssaal, prečna Quersaal, prestolna Thronsaal, reprezentativna Prunksaal, sejna Sitzungssaal, sodna Gerichtssaal, stopnjevana Staffelhalle, plenarna Plenarsaal, viteška Rittersaal); -halle (kongresna [Kongreßhalle] Kongresshalle, mnogonamenska Mehrzweckhalle, montažna Montagehalle, sejemska Messehalle, športna Sporthalle)
vrata v dvorano die Saaltür
pretep v dvorani die Saalschlacht
najemnina za dvorano die Saalmiete
pred prazno dvorano nastopati: vor leeren Stühlen

extrémité [ɛkstremite] féminin (skrajni) konec, končna točka; skrajna sila; ekstrem, skrajnost; pluriel okončine, udje, ekstremitete

d'une extrémité à l'autre z enega konca do drugega
extrémité de l'aile (aéronautique) konec krila
extrémité du fil konec žice
avoir les extrémités glacées imeti ledeno mrzle noge
le malade est à toute extrémité, à la dernière extrémité bolnik je že čisto pri koncu
(en) être réduit à une pénible extrémité biti v skrajno težavnem finančnem položaju
loger à l'extrémité de la ville stanovati na skrajnem koncu mesta
pousser quelque chose à l'extrémité gnati, tirati kaj v skrajnost
se porter à des extrémités spustiti se v nasilnost, v pretep
tomber d'une extrémité dans l'autre pasti iz ene skrajnosti v drugo
venir de toutes les extrémités du monde priti z vseh koncev sveta

free¹ [fri:] pridevnik (freely prislov) (from, of)
prost; svoboden brezplačen; prostovoljen; neomejen, neodvisen; nezaposlen, brezdelen; nezaseden, prazen; neprisiljen, neoviran; radodaren; ljubek; surov, neprijazen
kemija nevezan

to be free to... smeti
free booze pijača zastonj
I am free to confess rad priznavam
free and easy neformalen, nekonvencionalen, naraven
Free Church cerkev, ki je ločena od države; britanska angleščina neanglikanska cerkev
to make free of the city podeliti častno meščanstvo
free delivered dostava zastonj
free of duty prost carine
free fight pretep, ravs in kavs
free from (ali of) brez, prost česa; izven, zunaj
free hand proste roke, posebna svoboda dejanja
free living uživanje
free and unencumbered brez hipoteke
to make s.o. free of one's house dati komu na razpolago svojo hišo, povabiti koga za poljubno dobo
to make free with preveč si dovoliti
free pass brezplačna vstopnica
free in one's speech nepreviden v govoru
free wind ugoden veter
to set (ali make) free osvoboditi
free labour delavstvo, ki ni včlanjeno v sindikatih
free thought svobodomiselnost
free trade prosta trgovina; tihotapstvo
free on board franko ladja
free on rail franko vagon
free alongside ship trgovina prost prevoz do ladje
to make free use of brez oklevanja uporabljati
post free poštnina plačana vnaprej
free station franko postaja

limpio čist, snažen, brezmadežen, čeden; neprisiljen; brez drevja

limpio de manos nepodkupljiv, pošten
verdad pura y limpia čista resnica
estar limpio nobene besede (o tem) ne vedeti
en limpio neto (znesek)
copia en limpio čistopis
acabar a bocado limpio spopasti se
acabar a trastazo limpio do pretepa priti, v pretep se sprevreči
poner (sacar) en limpio na čisto (pre)pisati; jasno dokazati
quedar limpio ves denar zaigrati
queda en limpio que jasno je, da
sacar en limpio spoznati, jasno (u)videti; slediti (de iz)
jugar limpio pošteno igrati

nedólžen (-žna -o)

A) adj.

1. innocente; candido:
nedolžna oseba innocente

2. rel. innocente, puro

3. pren. vergine

4. pren. semplice; banale:
nedolžen prepir se je sprevrgel v pretep un banale litigio degenerò in zuffa

B) nedólžni (-a -o) m, f, n innocente, puro (-a)

nož [ô] moški spol (-a …)

1. das Messer, -messer (cepilni Okuliermesser, Pfropfmesser, filetni Filiermesser, glodalni Nagemesser, kabelski Kabelmesser, konturni Konturenmesser, kuhinjski Küchenmesser, mesarski splošno Fleischermesser, Metzgermesser, Schlachtmesser, specialno Blockmesser, paletni Palettenmesser, rezbarski Schnitzmesser, smolarski Harzmesser, Lachtenmesser, snažilni Putzmesser, spodnji Untermesser, strojni Maschinenmesser, strugarski Drehmesser, svinčeni Bleimesser, tračni Bandmesser, za kit Kittmesser, za lističe Goldmesser, za ločevanje od kosti Ausbeinmesser, za meso Fleischmesser, za obrezovanje Beschneidmesser, za odiranje Abhäutemesser, za papir Papiermesser, za rezanje dilatacij Fugenschneidmesser, Fugenmesser, za robove Randmesser, za sadje Obstmesser, za sekljanje Wiegemesser, za sir Käsemesser, za testo Teigmesser, za trančiranje Tranchiermesser, za vbadanje Stechmesser, zgornji Obermesser, žagast Sägemesser)
rezilo noža die Messerklinge
ročaj noža das Messerheft
topa stran noža/hrbet noža der Messerrücken
naslonjalo za nože das Messerbänkchen
metalec nožev der Messerwerfer
rez z nožem der Messerschnitt
vbod z nožem der Messerstich
pretep z noži die Messerstecherei
oster kot nož messerscharf
figurativno na ostrini noža auf des Messers Schneide
figurativno boj na nož der Kampf bis aufs Messer, der Nahkampf
figurativno nastaviti nož na vrat das Messer an die Kehle setzen
kdor brž vihti nož ein Messerheld
figurativno poslati pod nož (izdati) ans Messer liefern
figurativno nož v hrbet der Dolchstoß
figurativno na nož hart auf hart

2.
žepni nož das Taschenmesser, Schnappmesser, (pipec) Klappmesser
lovski nož z enojnim rezilom: das Jagdmesser, Weidmesser, der Genickfänger
z dvojnim rezilom: der Hirschfänger
taborniški nož das Fahrtenmesser
nož na vzmet das Federmesser

3.
agronomija in vrtnarstvo vrtnarski nož (krivec) das Gartenmesser, die Gartenhippe, Asthippe, Hippe
tehnika knjigoveški nož das Buchbindermesser, der Kneif
čevljarski nož der Kneif
nož za odpiranje pisem der Brieföffner
tehnika der -schneider (za šive Nahtschneider)

4.
tehnika kolutni nož die Messerscheibe
lopatasti nož das Schaufelblatt
nož česala/česalnika das Kammmesser
planirni nož die Hobelschar
profilni nož der Gewindestahl, der Stößel
(rakel) die Rakel; (sekač) der Meißel
skreperski nož der Schürfkübel
strižni nož (strižni rezalnik) der Scherkopf
stružni nož der Drehstahl, der Drehmeißel
držalo za več nožev der Mehrfachmeißelhalter
boben z noži die Häckseltrommel, Schneidtrommel
noži množina, tehnika die Bemesserung
(rezila) das Messerwerk, Schneidwerk

passage¹ [pǽsidž] samostalnik
prehod, prevoz
ekonomija tranzit; pot, potovanje (po morju, zraku); pasaža, hodnik, koridor; minevanje (časa); sprejetje (zakona), uzakonitev
množina odnošaji, odnosi, pojasnjevanje, izmenjava misli, niz dogodkov; odlomek v tekstu (knjigi), pasus
glasba pasus, del skladbe
figurativno prehod, prestop (from ... to)
medicina izpraznitev, stolica
anatomija sečevod (urinary passage)
sluhovod (auditory passage)

bird of passage prica selivka, figurativno nemiren, neustaljen človek
no passage ni prehoda
to work one's passage z delom plačati potovanje
to book (ali secure) one's passage rezervirati vozno karto za ladjo (letalo)
passage at (ali of) arms borba, pretep, spor

pést fist

polna pést a handful, a fistful
stisnjena pést clenched (ali closed) fist
na lastno pést (figurativno) on one's own account, on one's own
udarec s pestjo punch, žargon fourpenny one
pravica, pravo pésti club law, fist law
boriti, tepsti se s péstjó to brawl, to have a punch-up (ali fistfight)
groziti s péstjó to shake one's fist at someone
imeti koga v pésti (figurativno) to have someone in the hollow of one's hand
udariti po mizi s péstjó to bring one's fist down heavily on the table
v pést se smejati to laugh inwardly, to laugh up one's sleeve
dobil sem ga v pést (figurativno) I have got him into my clutches
iti (naprej) na lastno pést to go (ahead) on one's own
bíti, udariti s péstjó to punch, to strike with one's fist, to fist
udariti koga s péstjo to give someone a punch
borba, pretep s péstmi punch-up, fistfight, humoristično bout of fisticuffs
stisniti pésti to clench one's fists

pijanski pridevnik
(o pijanosti ali pijancih) ▸ részeges, ittas, iszákosHitrost je eno, pijanska vožnja pa nekaj čisto drugega. ▸ A sebesség egy dolog, az ittas vezetés pedig valami teljesen más.
Povezane iztočnice: pijanski delirij

prepír (-a) m baruffa, alterco, contrasto, diverbio, bisticcio, litigio, questione, rissa, zuffa; knjiž. bagarre, querelle; lite:
prepir nastane si viene a un alterco, a contesa, a contrasto; nasce, si accende una disputa
hrup, prepir in pretep chiasso, litigio e zuffa
pren. filozofski, strankarski prepiri dispute, querelle filosofiche, di partito
družinski prepiri questioni familiari
odpraviti, poravnati prepir appianare, comporre una lite, una controversia
vedno išče prepir è un tipo litigioso
PREGOVORI:
boljši močnik v miru kakor pečenka v prepiru molto mi piace poco e in pace; meglio mangiar carote in pace che molta pietanza in disunione

prerivanj|e srednji spol (-a …)

1. (drenjanje) das Gedränge, die Schubserei, die Drängelei

2. (pretep) das Gerangel, das Handgemenge

pretepanj|e [é] srednji spol (-a …) otrok ipd.: das Prügeln, die [Mißhandlung] Misshandlung; (pretep) der Raufhandel, die Prügelei
s pretepanjem nagnati v/iz hineinprügeln in, herausprügeln aus
vcepiti s pretepanjem einprügeln

rough² [rʌf]

1. pridevnik
hrapav, raskav, neraven; neobdelan, neizbrušen; surov, grob; neotesan, osoren, brutalen; (okus) trpek, oster; težaven, neprijeten, naporen (o življenju); razburjen (with od)
(o morju) razburkan; divji, nebrzdan; nepravilen, nepopoln; približen; slab; (o tkanini) z dolgo dlako; trdega srca, trdosrčen (on do)
neizprosen; nedokončan, v glavnih črtah

rough and ready grobo obdelan, nedovršen, zasilen, začasen; še kar dober za praktične namene; primitiven, a uspešen; ekspeditiven; (o osebah) realen, stvaren, neizbirčen; nepretiran
a rough customer nasilnež
rough coat, rough cast omet, ometavanje
rough copy, rough draft osnutek, skica, prvi načrt, koncept
a rough day vetroven dan
rough diamond nebrušen diamant, figurativno nekultiviran, neuglajen, a pošten človek
at a rough estimate približno
rough house ameriško, sleng burno in hrupno zborovanje, bučna in surova zabava; glasen prepir in pretep
rough leaf prvi list na rastlini
rough luck slaba sreča, smola
rough music neubrana glasba, kričanje
rough passage potovanje po razburkanem morju
rough rice neoluščen riž
a rough road slaba cesta
the rough sex moški spol; moški
rough timber neobeljen posekan les
in a rough state v surovem stanju
a rough sketch prvi osnutek
rough tongue surov, oster jezik
in a rough voice grobo, osorno
rough work surovo, neizdelano, nedovršeno delo
rough weather slabo vreme
it is rough on me ni pravično do mene; nimam sreče
to give s.o. (a lick with) the rough side of one's tongue figurativno pošteno koga ošteti, pošteno mu jih povedati
to have a rough time mnogo pretrpeti, imeti hude težave
she had a rough time mnogo je prestala, zelo slabo ji je šlo
he had it rough mnogo je prestal, pretrpel
this is rough luck for me to je hud udarec zame, tega nisem zaslužil

2. prislov
grobó, surovo, robato, brezobzirno, brez prizanašanja, nasilno; na naglo

to lie, to sleep rough ležati, spati oblečen (zlasti na prostem)
to play rough šport grobo igrati
to ride rough divje, ne po pravilih jezditi

royal¹ [rɔ́iəl] pridevnik
kraljevski; knežji; sijajen, veličasten, dostojanstven, krasen, žlahten; (papir) formata 0,50 x 0,65 m
pogovorno čudovit, "prima"

the royal and ancient game golf
royal arch rang v prostozidarstvu
royal blue temno živa modrina
a royal feast kraljevska pojedina
royal fern velika praprot
royal oak zgodovina hrast, v katerem se je skrival kralj Karel II po porazu pri Worcestru
royal prince knez kraljevskega rodu
royal road to udobna, lahka pot do (cilja)
in royal spirits v sijajnem razpoloženju
royal stag odrasel jelen s popolnoma razvitim rogovjem
royal standard kraljevska zastava
royal speech prestolni govor
royal paper regalni papir
battle royal bitka, v kateri sodeluje nekaj borcev ali vse razpoložljive sile, figurativno splošen pretep, prepir
Princess Royal naslov najstarejše kraljevske hčerke

spopad¹ moški spol (-a …) der Konflikt, die Auseinandersetzung; (kolizija) der Zusammenstoß, die Kollision; besedni: die Plänkelei; (pretep ipd.) Handgreiflichkeiten množina
pripravljenost za spopad die Konfliktbereitschaft
spustiti se v spopad auf Kollisionskurs gehen

spróžati¹ (-am) | spróžiti (-im) imperf., perf.

1. liberare

2. far scattare, scoccare; sparare, far partire; provocare, causare:
sprožiti alarmno napravo far scattare il dispositivo d'allarme
sprožiti puščico scoccare la freccia
pomeriti in sprožiti prendere la mira e sparare
sprožiti plaz causare una valanga

3. dare origine, provocare, scatenare; appiccare:
sprožiti pretep appiccare una zuffa
sprožiti nasprotovanje provocare opposizione
sprožiti smeh scatenare le risa

4. teh. (pognati) azionare, avviare; kem. provocare, innescare:
sprožiti napravo azionare un apparecchio
sprožiti (kemično) reakcijo innescare una reazione chimica

5. jur. esperire, instaurare, intentare; ekst. sollevare:
sprožiti postopek esperire un'azione davanti all'autorità giudiziaria
sprožiti proces intentare un processo, intentare causa contro qcn.
sprožiti vprašanje sollevare una questione

6. voj.
sprožiti ofenzivo sferrare, lanciare un'offensiva

tampon [tɑ̃pɔ̃] masculin zamašek, čep; médecine šop, kosmič vate ali gaze; blazinica za štampiljko; štampiljka; odbijač(pri vagonih); musique, technique dušilo; pluriel, populaire pesti

tampon dateur štampiljka z datumom
coup masculin de tampon (populaire) udarec s pestjo; pretep
Etat masculin tampon tamponska država
servir de tampon omiliti udarce; skušati pomiriti

torchon [tɔršɔ̃] masculin krpa, cunja; malovreden časopis; slab tekst; umazano, slabo oblečeno dekle

papier masculin torchon papir za risanje, za akvarele, gvaše
votre devoir est un vrai torchon vaša naloga ni nič vredna
être fait comme un torchon (familier) biti zanemarjene, umazane zunanjosti
se donner un coup de torchon (vieilli, militaire) sabljati se
coup masculin de torchon hud udarec; pretep; prepir; huda graja; čistka; (marine) nenaden vihar
(populaire) mettre la viande dans le torchon leči (v posteljo)
ne pas mélanger les torchons et les serviettes (figuré) ravnati z ljudmi različno, po njihovi socialni ravni