ὀψίζω (ὀψέ) prihajam prepozno, zapoznim se.
πόρρω, poet. πόρσω, ep. ion. πρόσω (πρόσσω) [Et. lat. porro, sor. πρό] comp. πορρωτέρω, προσωτέρω, sup. πορρωτάτω, προσωτάτω in προσώτατα I. adv. 1. kraj.: naprej, dalje, predaleč ἀποτείνω λόγον, daleč noter, globoko v τινός, τὸ πρόσω dalje, naprej, τοῦ πρόσω εἶμι pojdem dalje (naprej), ὡς προσωτάτω kar najdalje, τὰ πρόσω oddaljena mesta. 2. čas.: v bodoče, (na)dalje, (za)naprej. II. praep. z gen. (pre)daleč od, proč od, (pre)daleč v, globoko v, pozno v, νυκτός v noč, prepozno πόρρω τῶν νυκτῶν; πόρρω τῆς ἡλικίας ἦν davno že je prekoračil mladeniško dobo, πρόσω εἰμί τινος sem daleč od (ne poznam) česa; προσωτέρω τοῦ καιροῦ dalje kakor pripušča čas, predaleč.
ὑστερέω, ὑστερίζω (ὕστερος) 1. a) sem poznejši, prihajam pozneje (prepozno) τινός, zakasnim se, zapoznim se, τινί pridem prepozno h komu, τῆς μάχης ἡμέραις πέντε pridem pet dni po bitki, zamudim za pet dni bitko ἁπάντων v vsem, τὸ εἰδέναι izvem kaj zadnji (prepozno), τῶν καιρῶν zgrešim, zamudim ugodni čas, κραυγὴ οὐδὲν ὑστερίζουσα τοῦ λαγώ krik, ki ne zaostaja za zajcem (čim bolj se zajec oddaljuje, tem bolj kriče lovci, tako da se zdi, da mu slede lovci v vedno enaki razdalji); b) z dat.: zapoznim se v čem διώξει. 2. pren. a) zaostajam za kom, sem manjši τινός NT; b) treba mi je česa τί, zmanjka mi česa οἴνου, stradam NT. 3. pass. trpim pomanjkanje, živim v pomanjkanju, manjka mi česa NT.
ὕστερος [Et. iz ὕσ-τερος, got. ūt = stvn. ūz = aus, heraus, lat. us-que] 1. o prostoru in času: bolj zadaj, bolj zadnji, naslednji, drugi, poznejši, pozneje, τινός za kom, γένει mlajši; tudi = δεύτερος Il. 16, 479; ὑστέρῳ pozneje, prepozno; ὑστέρας ἔχω πώλους zadržujem, ὕστερος ἔρχομαι pridem prepozno; ὕστερος ὑπομένω ostanem zadaj, zaostanem, ὕστεροι ἀφίκοντο τῆς συμβολῆς prišli so po bitki, ὕστερος τούτων za temi dogodki. 2. nižji, slabši, zaostajajoč, slabotnejši γυναικός, οὐδενὸς ὕστερος kdor za nikomer ne zaostaja, γνώμῃ v modrosti, πάντα ὕστερά ἐστι vse je manj važno. 3. adv. ὕστερον, ὕστερα, ἐν ὑστέρῳ, ἐς ὑστέρης, ἐς (τὸ) ὕστερον pozneje, v bodoče, potem, zatem, naposled, ὕστερον τούτων za temi dogodki, ἐν ὑστέρῳ τίθεμαί τι manj cenim kaj.
задний zadnji;
писать задним числом datirati pismo s prejšnjim dnevom;
дать з. ход pognati ritensko;
задняя мысль skrivna misel;
он задним умбм крепок on se navadno prepozno kesa, škoda ga šele izpametuje;
без задних ног utrujen, da ne čuti nog;
отступить на з. план biti odrinjen v ozadje
крепкий krepek, trden, močen, silen;
к. напиток opojna pijača;
задним умом крепок prepozno pameten;
на слово крепок zanesljiv;
крепок на ухо naglušen