Franja

razteza|ti se [é] (-m) sich dehnen, ausdehnen; krajevno, časovno: reichen (bis), sich erstrecken (über, bis)
raztezati se preko česa (etwas) überspannen

rob¹ [ó] moški spol (-a, ova, -ovi) der Rand (beli na papirju der Papierrand, bazena Beckenrand, ceste Straßenrand, čeri Klippenrand, gozda Waldrand, jarka Grabenrand, južni Südrand, krožnika Tellerrand, lista rastlinstvo, botanika Blattrand, mize Tischrand, napoke Anbruchrand, poti Wegrand, Wegesrand, naselja Ortsrand, rane Wundrand, severni Nordrand, skodelice Tassenrand, stranski Seitenrand, ščita Schildrand, šiva Nahtrand, veke Lidrand, vodnjaka Brunnenrand, vozišča Fahrbahnrand); ozemlje: das Randgebiet; del: die Randpartie, der Randteil
… roba Rand-
(poravnava der Randausgleich, nastavitev die Randeinstellung, sprostilec tehnika die Randlösetaste)
čez rob über den Rand
iti/kipeti čez rob überquellen
pljuskniti čez rob überschwappen
teči čez rob überlaufen
do roba bis an den Rand, bis zum Rand, napolnjen: randvoll, gestrichen voll
na robu am Rand(e)
šah: kmet na robu der Randbauer
napis na robu die Umschrift
pripomba na robu die Randbemerkung, Randnotiz, die Marginalie
risba na robu die Randzeichnung
na/ob robu randständig
ob robu am Rande, den Rand entlang
črta ob robu die Randlinie
ob robu ceste/poti/potoka am Straßenrand/Wegrand/Bachrand
od roba vom Rand
odmik od roba der Randabstand
po robu den Rand entlang, am Rande
postaviti se po robu komu, čemu (jemandem/einer Sache) Paroli bieten, Stellung nehmen gegen, (jemandem/einer Sache) entgegentreten, die Stirn bieten, sich (jemandem/einer Sache) entgegenstellen
preko roba über den Rand
teči preko roba überlaufen
z robom mit … Rand, -umrandet
(črnim schwarzumrandet), -randig (gladkim glattrandig, ozkim schmalrandig, visokim hochrandig), -gerändert (rdečim rotgerändert)

rok|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. die Hand, od rame navzdol: der Arm (desna/leva die rechte/linke Hand, der rechte/linke Arm, die Rechte/Linke); die -hand (človeška Menschenhand, moška Männerhand, nevidna Geisterhand, živalstvo, zoologija oprijemalna Greifhand, otroška Kinderhand, prijateljska Freundeshand, ženska Frauenhand)
velik kot roka handgroß
hrbtišče roke der Handrücken

2. oseba:
čigava desna roka (jemandes) rechte Hand
podaljšana roka der Handlanger (biti čigava podaljšana roka jemandem Handlangerdienste leisten)
roka pomoči die helfende Hand
močna roka figurativno der starke Mann
trda roka harte Hand
|
figurativno roka roko umiva eine Hand wäscht die andere
dati roko die Hand reichen, (rokovati se) die Hand geben/reichen/schütteln
dati roko v ogenj za koga/kaj die Hand ins Feuer legen für
dvigniti roko die Hand heben/erheben, za prisego: die Schwurhand erheben, nad koga: die Hand gegen (jemanden) erheben
roko na srce Hand aufs Herz
stisniti roko komu (jemandem) die Hand schütteln
položiti roko nase Hand an sich legen
položiti roko na kaj seine/die Hand auf (etwas) legen
ponuditi roko sprave komu (jemandem) die Hand zur Versöhnung reichen
vidva si lahko kar roko podata ihr könnt einander die Hand reichen

iz roke aus der Hand
branje iz roke die Handlesekunst
igra iz roke das Handspiel
izviti komu kaj iz roke (jemandem etwas) aus der Hand ringen
jesti iz roke aus der Hand essen, figurativno aus der Hand fressen
iz roke v roko von Hand zu Hand (iti gehen)

na roko auf die Hand
na svojo roko auf eigene Faust, im Alleingang
iti na roko komu (jemandem) an die Hand gehen
na levo roko links
na desno roko rechts

pod roko unter der Hand (prodajati verkaufen), [unterderhand] unter der Hand
prijeti pod roko koga sich einhängen bei, (jemanden) unterhaken, unternehmen, unterfassen

pri roki bei der Hand, greifbar, in greifbarer Nähe
imeti pri roki kaj (etwas) parat haben, rasch bei der Hand sein (mit)

v roko in die Hand
udariti v roko pri dogovorih: zuschlagen

v roki in der Hand
figurativno boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach

z roko mit der Hand, tehnika von Hand
z eno roko einarmig
gib z roko die Handbewegung
šport igra z roko das Handspiel
delati z roko v roki Hand-in-Hand arbeiten
iti z roko v roki Hand in Hand gehen, figurativno einhergehen (mit)
iti z roko preko česa streichen über
opraviti z levo roko delo: mit der linken Hand machen

za roko für die Hand
obveza za roko der Armverband
opora za roko die Handstütze, die Handauflage
trikotna ruta za roko die Armschlinge
prijeti za roko an der Hand nehmen
prositi za roko anhalten um
voditi za roko an der Hand führen

imeti dve levi roki zwei linke Hände haben
z obema rokama mit beiden Händen
roke množina die Hände, die Arme
čiste roke saubere Hände (tudi figurativno)
nega rok die Handpflege
dviganje rok pri glasovanju: das Handerheben, Handheben
ostati praznih rok mit leeren Händen dastehen, in die Röhre gucken
odprtih rok freigebig, spendabel, spendierfreudig
biti odprtih rok freigebig sein, eine offene Hand haben
delo človeških rok ein Werk von Menschenhand, das Menschenwerk
roke gor!/roke kvišku! Hände hoch!
dati roke v bok die Hände einstemmen
dvigniti roke od česa (etwas) hinschmeißen/hinwerfen, (etwas) aufgeben, (etwas) verloren geben, resignieren
imeti čiste roke eine reine Weste haben, reine Hände haben
imeti polne roke volle Hände haben
imeti proste roke den Rücken freihaben, freies Spiel haben
imeti zvezane roke die Hände gebunden haben
viti roke die Hände über dem Kopf zusammenschlagen
meti si roke sich die Hände reiben
umivati si roke seine Hände in Unschuld waschen
držati roke križem die Hände in den [Schoß] Schoss legen

iz rok aus den Händen
iz rok v roke von Hand zu Hand (iti gehen)
iz rok v usta živeti: aus der Hand in den Mund (leben)
dati iz rok fortlegen, weglegen
izbiti iz rok aus der Hand schlagen
izmuzniti se iz rok (jemandem) entgleiten
izviti iz rok (jemandem) (etwas) aus den Händen winden, entringen, aus der Hand ringen
ne dati iz rok nicht aus den Fingern lassen

na rokah auf den Händen
šport stoja na rokah der Handstand
skok iz stoje na rokah der Handstandsprung

od rok von der Hand, von den Händen
iti dobro od rok delo ipd.: von der Hand gehen

v rokah in den Händen, in der Hand
v otroških rokah in Kinderhand
imeti v rokah in den Händen halten, figurativno (etwas) schmeißen, etwas (fest) im Griff haben

dobiti v roke in die Hand bekommen, in die Hände bekommen, in die Finger bekommen, zu fassen/packen kriegen, samo figurativno am/beim Schlafittchen kriegen/packen

z rokami mit den Händen
z obema rokama beidhändig, mit beiden Händen
z odprtimi rokami sprejeti koga mit offenen Händen
jesti z rokami mit den Händen essen, aus der Faust essen
kroženje z rokami šport das Handkreisen
kriliti z rokami/mahati z rokami okoli sebe mit den Händen in der Luft herumfahren/herumfuchteln, um sich schlagen
zamahniti z rokami naprej šport die Hände vornehmen

za roke an den Händen (prijeti packen), für die Hände
krema za roke die Handsalbe, Handcreme
naslonjalo za roke die Armlehne

satelit samostalnik
1. (vesoljska naprava) ▸ mesterséges hold, műhold, szatellit
2. astronomija (nebesno telo) ▸ mellékbolygó, hold
3. (zvočnik) ▸ szatellit hangfal, szatellit hangszóróZvočna kartica podpira zvok v formatu 7.1 (sedem satelitov in globokotonski zvočnik). ▸ A hangkártya a 7.1-es formátumú hangzást támogatja (hét szatellithangfal és mélynyomó).

4. (manjša država ali organizacija) ▸ csatlós, csatlós állam
5. šport (teniško tekmovanje) ▸ szatelit [teniszmérkőzés]Najboljši slovenski teniški igralec je ob zaključku istrskega satelita dosegel še tretjo turnirsko zmago med posamezniki letos. ▸ A legjobb szlovén teniszjátékos az isztriai szatelit fináléjában megszerezte idei harmadik egyéni győzelmét.

satelít (-a) m

1. astr. satellite:
Jupitrovi sateliti i satelliti galileiani, di Giove

2. teh. satellite:
umetni satelit satellite artificiale
komunikacijski, meteorološki, navigacijski satelit satellite per le comunicazioni, meteorologico, per la navigazione
prenos, zveza preko satelita trasmissione, collegamento via satellite

3. pren. stato satellite

seči [é] (sežem) segati

1. z roko po čem, v kaj: greifen (nach/in), langen (nach)
seči v in (etwas) hineingreifen, hineinlangen
seči čez kaj über (etwas) hinübergreifen
seči po čem greifen nach
seči po orožju nach den Waffen greifen

2. (raztezati se) reichen (do bis), (preko hinüberreichen)
seči do kosti mraz in die Knochen fahren
seči v besedo in die Rede fallen
seči v žep in die Tasche greifen
ozemlje, kamor ni segla ledena doba eiszeitliches Refugialgebiet

sega|ti¹ [é] (-m) seči

1. z roko po čem, v kaj: greifen, langen (po nach, v in); (preko hinüberlangen, hinübergreifen)

2.
segati v besedo (immer wieder) ins Wort fallen

3.
segati po čem (posluževati se) sich bedienen

sega|ti² [é] (-m) seči (raztezati se) reichen (do bis); (dol herunterreichen, hinunterreichen, gor/navzgor hinaufreichen, v kaj hineinreichen in, preko hinüberreichen, nazaj zurückreichen)
segati do heranreichen an, gehen bis an, voda: stehen bis
segati preko hinwegführen über
segati v prostor (izstopati) vorkragen, ragen
(razprostirati se) sich erstrecken
do koder oko sega so weit das Auge reicht
voda mu sega do vratu das Wasser steht bis zum Hals (tudi figurativno)
figurativno ne segati niti do kolen komu (jemandem) nicht das Wasser reichen können

shrani|ti (-m) aufbewahren; dati na stran za pozneje: aufheben; pravo sodno: hinterlegen; pri računalniku: speichern, einspeichern
shraniti preko poletja/zime einsommern/einwintern

skočiti (skóčim) skakati

1. springen (dol hinunterspringen, herunterspringen, gor hinaufspringen, heraufspringen, naprej vorspringen, narazen [auseinanderspringen] auseinander springen, nazaj zurückspringen, pokonci aufspringen, proti zuspringen auf, ven hinausspringen, herausspringen, v višino hochspringen); z močnim/dolgim skokom: setzen (preko česa setzen über); z velike višine: springen, sich stürzen
figurativno skočiti v hrbet komu (jemandem) in den Rücken fallen
skočiti čez plot fremdgehen
skočiti iz kolone ausscheren
skočiti čez ojnice über die Schnur hauen
skočiti iz kože aus der Haut fahren
skočiti si v lase [aneinandergeraten] aneinander geraten, sich in die Haare geraten/kriegen
skočiti v besedo komu (jemandem) in die Rede fallen, ins Wort fallen

2. na obisk, v trgovino ipd.: kurz kommen/gehen/laufen
skočiti na obisk auf einen Sprung kommen/gehen
skočiti kam (narediti kratek izlet) einen Abstecher machen (nach/in)

3. v obleko, iz postelje: fahren (in die Kleider fahren, aus dem Bett fahren)
skočiti narazen dva človeka: [auseinanderfahren] auseinander fahren

spleza|ti [é] (-m) plezati kam klettern, na kaj: (etwas) erklettern; (gor emporklettern, hinaufklettern, preko česa hinüberklettern, dol herunterklettern, hinunterklettern, kvišku hochklettern, noter hereinklettern, za kom jemandem nachklettern); skozi okno: (durch das Fenster) steigen, hereinsteigen, hineinsteigen

srédstvo means (sg in pl); (lek) remedy, medicine; expedient; way; medium; agent; instrument; pravo (ukrep) measure; (denar) funds pl, means pl, resources pl, the wherewithal

brez sredstev resourceless, lacking means, indigent, poor, destitute
srédstvo proti a remedy for
srédstvo za življenje livelihood, subsistence
denarna srédstva funds pl, means pl
kemično srédstvo chemical agent
osnovna srédstva trgovina assets pl
proizvodna srédstva means of production
prometna srédstva means of communication (of conveyance, ZDA of transportation)
zakonita srédstva legal measures pl
srédstvo za dosego cilja a means to an end
družbena srédstva social resources pl
združevanje sredstev pooling of resources
srédstva združenega dela means of associated labour
vsako srédstvo je dobro za dosego cilja (figurativno) all's fair in love and war
namen posvečuje srédstva the end justifies the means
poskusiti vsa srédstva (figurativno) to leave no stone unturned
ali ni nobenega srédstva? is there no way?
naša srédstva so zelo omejena our means are very limited
on je brez vsakih sredstev he is poverty-stricken, he is destitute, he is resourceless, he is penniless
moja srédstva mi tega ne dopuščajo I cannot afford it
porabiti, izčrpati vsa srédstva to exhaust all resources
poseči po skrajnih srédstvih to take extreme measures
odločil se je, da bo dosegel svoj cilj z vsemi srédstvi he is determined to go to any length
živeti preko svojih sredstev to live beyond one's means
združevati srédstva to pool resources
zagotoviti denarna srédstva to provide funds

stár old; aged; advanced in years; (starodaven) ancient; (postaran) elderly; (staromoden) old-fashioned, (zastarel) antiquated, rusty; (beseda) archaic, obsolescent, obsolete; (obrabljen) used, worn, (ponošen) wornout, threadbare; (fraza) hackneyed, trite, timeworn; exploded; (že rabljen) secondhand (pohištvo furniture); (kruh, pivo, novica, šala) stale

stári vek ancient times, antiquity
stár dovtip, vic old joke
stáro železo scrap iron, scrap
stár grešnik inveterate sinner
stár (izkušen) mornar (figurativno) old salt
stár (odslužen) vojak veteran
stári Rimljani the ancient Romans pl
stára obleka worn-out (ali cast-off) clothes pl
na stára leta in one's old age
v stárih časih in ancient (ali in former) times
stári oče, stára mati grandfather, grandmother
stáro in mlado young and old
stára šara junk, lumber
stár kot zemlja as old as the hills
srednje stár middle-aged
stár kot Matuzalem as old as Methuselah
po stárem (načinu) in the old way
dobri stári časi the good old times pl
stára devica an old maid
diplomat stáre šole a diplomat of the old school
zgodba stára kot svet a story as old as the hills
stári jeziki ancient languages pl, classics pl (s konstr. v sg)
stára zgodovina ancient history
stára številka (časopisa) back number
iz stárih časov from days of yore
stára navada železna srajca habit is second nature
koliko ste stári? how old are you?, what age are you?, what is your age?
on je 15 let stár he is fifteen (years of age)
toliko je stár kot jaz he is my age, pogovorno he's the same age as me
stár sem več kot 30 let I am over thirty
on še ni (je blizu) 40 let stár he is on the right (ali on the sunny) side of forty
je že preko 40 let (star) he is on the wrong (ali on the shady) side of forty
ona še ni 20 let stára she is not yet out of her teens
to te dela stárega that makes you look old, pogovorno it puts years on you
on je kaki dve leti starejši od mene he is some two years my senior
on je (že) čez 70 let (star) he is seventy odd
ne bo delal stárih kosti he won't make old bones
stár postajati to grow old
vse gre po stárem everything's going on in the same old way
vse ostane pri stárem everything stays as it was (ali as before)
(zdravstveno) še nisem »stari« I am not my old self yet
kje so dobri stári časi? where are the good old days?

strelja|ti [é] (-m) ustreliti schießen, feuern; iz puške, pištole: (ein Gewehr/eine Pistole) abfeuern
streljati z možnarjem böllern
ironično : knallen, ballern
brezciljno streljati herumschießen
streljati dol hinunterschießen, herunterschießen, hinunterfeuern
streljati na slepo (srečo) drauflosfeuern, drauflosschießen
streljati nazaj zurückschießen, zurückfeuern
streljati z ostro municijo scharf schießen
začeti streljati losschießen, losknallen, losfeuern, losballern
streljati preko cilja über das Ziel hinausschießen (tudi figurativno)
streljati z očmi figurativno Blicke schießen
streljati s topovi na vrabce figurativno mit Kanonen auf Spatzen schießen
ki dobro strelja [schußstark] schussstark
ki rad/hitro strelja schießwütig
ki slabo strelja [schußschwach] schussschwach

súnek thrust; jerk; push; stroke; shock

súnek v rebra poke in the ribs
súnek vetra gust of wind
potresni súnek shock of an earthquake
súnek preko reke vojska push (ali thrust) over the river

šin|iti¹ (-em) schießen, (poskočiti) schnellen (ven herausschnellen, hervorschießen, herausschießen, dol/navzdol herunterschießen, gor hinaufschnellen, preko česa hinausschießen über)
šiniti pokonci aufspringen, in die Höhe springen

šíniti to flit, to whisk; to shoot; vojska (pikirati) to dart

šíniti preko brzice to shoot a rapid
mačka je šinila iz sobe the cat shot out of the room
v glavo mi je šinila misel a thought ran through my head
srečna misel ji je šinila v glavo a happy idea struck her
ravno mi je šinilo v glavo it just passed through my mind

tàm there; in that direction; in (ali at) that place

tu pa tàm here and there
tàm doli down there
tàm notri in there
tàm preko over there
tàm zunaj out there
tàm góri up there
tàm nekje thereabouts
tàm daleč yonder
ne tu ne tàm neither here nor there

teč|i² [ê] (-e)

1. tekočina: laufen, fließen, rinnen; tekoča voda: fließen; voda ipd. iz pipe: laufen, rinnen (pustiti teči laufen lassen); tehnika strömen; (čez überfließen, dol hinunterfließen, herunterfließen, nazaj zurückfließen, zurückströmen, okoli umfließen, po durchfließen, preko überfließen, preko roba posode überlaufen, skozi durchfließen, v einfließen, hineinfließen); iz zemlje: (izvirati) quellen

2. kri po žilah: fließen, pulsieren; kri iz rane: fließen, rinnen, quellen (aus einer Wunde)
kri (mu) teče (er) blutet
kri mu teče iz nosu (seine) Nase blutet

3.
iz nosu mu teče ob nahodu: seine Nase läuft

telefón telephone, phone; žargon blower

po telefónu by telephone, by phone
preko telefóna over the telephone (ali phone)
Gospod X. pri telefónu! Mr. X. here!, Mr. X. speaking!
telefón dvojček party line
telefón na kovance pay-phone, prepayment telephone
hišni telefón inter-office communication
ognjeni telefón signal fires pl
imate telefón (= telefonski aparat)? are you on the phone?
govoriti po telefónu to talk on the phone
ostanite pri telefónu! hold the line!
poklicati koga po telefónu to phone someone; to ring someone up, to give someone a ring
telefón zvoni! the phone's ringing!
telefón za te you're wanted on the phone, it's for you