Franja

Zadetki iskanja

  • trānsgressiō -ōnis, f (trānsgredī)

    1. prehod, prehajanje, starejše prelaz: ascensus et transgressio Gallorum (preko Alp) Ci.; tudi prehod, prevoz, prevažanje čez morje: praesertim cum brevitas tam angusti fretus, qui terram Africam Hispaniamque interfluit, elegantissime „transgressionis“ vocabulo, quasi paucorum graduum spatium, definita sit Gell.

    2. metaf.
    a) (v govoru) prehod k drugemu predmetu: oratori quid necesse est surripere hanc transgressionem Q.
    b) = gr. ὑπέρβατον hipêrbaton, premestitev, prestavitev, prestava besed, (pre)kršitev običajnega reda besed in stavčnih členov, transgresíja: verborum Ci., Q.; abs.: Corn., Q.
    c) prestop, (pre)kršitev zakona, prestopek, prekršek: Ambr., in peccatis transgressio est (sc. legis) Aug.
  • trānsgressus -ūs, m (trānsgredī) prehod, prehajanje, prekoračitev, prekoračenje, prečkanje česa: prosper T., vitare proelium in transgressu conatus est S. ap. Gell.; z objektnim gen.: Euphratis, amnis T.
  • transición ženski spol prehod

    en estado de transición v prehodnem stanju
    períodu, época de transición prehodna doba
    sufrir una transición brusca sprevreči se, spremeniti se
  • transit [trǽnsit, -zit]

    1. samostalnik
    prehod, prevoz, tranzit (of goods blaga)
    tranzitni promet
    astronomija prehod nebesnega telesa skozi meridian; prometna cesta
    figurativno prehod (to k, v)

    in transit na prehodu, na poti
    transit of persons osebni promet
    the transit of a lake vožnja (prečkanje) čez jezero

    2. pridevnik
    tranziten, prehoden

    transit camp vojska tranzitno taborišče
    transit circle astronomija tranzitni, prehodni krog
    transit duty tranzitna carina
    transit permit tranzitno dovoljenje
    transit trade tranzitna trgovina
    transit traffic tranzitni promet
    transit visa tranzitni vizum
    transit instrument astronomija meridianski daljnogled
  • trānsitiō -ōnis, f (trānsīre)

    1. prehajanje, prehod, prekoračitev, prekoračenje, prečkanje, prestop: Vitr. idr., eamque esse eius visionem, ut similitudine et transitione cernatur Ci., transitio imaginum, visionum (iz božanstva v človeka) Ci.

    2. occ.
    a) prehod, prestop v drug stan: ad plebem transitiones Ci.
    b) prestop, prebeg, pobeg k sovražniku, uskoštvo: transitiones ad hostem L., sociorum L., Medorum Iust., nec ulla facta est transitio L., Numidas ad transitionem perlicere L., vocari ad transitionem ab hostibus L., exercitus transitionibus imminutus L.; pren. α) prehod bolezni na drugega, prenos, okužba, infekcija: multa corporibus transitione nocent O. β) prehod, prehajanje v govoru: Corn. γ) kot gram. t.t. prehod = sprememba samostalnika in glagola glede na sklanjatev in spregatev: Varr., Prisc.

    3. meton. prehod, kraj (mesto) prehoda, starejše prehodišče: transitiones perviae „iani“ nominantur Ci.
  • transition [trænzíšən] samostalnik
    prehod, prehajanje; prehodna doba

    transition provisions prehodna določila
    transition stage(state) prehodni stadij (stanje)
    a sudden transition from hot to cold nenaden prehod iz vročine v mraz
    to undergo a transition prestati prehodno dobo
  • transition [trɑ̃zisjɔ̃] féminin prehod

    de transition prehoden
    sans transition brez prehoda
    gouvernement masculin de transition prehodna vlada
    phénomènes masculin pluriel de transition prehodni pojavi
    transition brutale, rapide brutalen, hiter prehod
  • transito m

    1. prehod, tranzit:
    divieto di transito per ogni categoria di veicoli prepovedan prehod za vsa vozila
    porto di transito navt. tranzitno pristanišče
    stazione di transito železn. tranzitna postaja
    uccelli di transito zool. prehodni ptiči

    2. fiz., astr. prehod

    3. knjižno smrt
  • tránsito moški spol prehod, tranzit; smrt

    de tránsito prehoden
    derecho de tránsito tranzitna carina
    mercancías de tránsito tranzitno blago
    hacer tránsitos počivati (na potovanju)
    el Tránsito de la Virgen (rel) Marijino vnebovzetje, veliki šmaren
    conducir por tránsitos de justicia (potepuha) po odgonu poslati (v domačo občino)
  • trānsitus -ūs, m (trānsīre)

    1. prehajanje, prehod, prekoračitev, prekoračenje, prečkanje, prestop: Iul. Val. idr., difficili transitu flumen C., qua in Graeciam brevissimus transitus Plin., transitum deinde in Indiam fecit Iust., flumine impeditus transitus Hirt., transitum claudere L., Batavos transitu arcere T.; s subjektnim gen.: Hasdrubalis L., regis T.; z objektnim gen.: Alpium T. ali Araxis fluminis Iust. čez … ; pren. prehod: in illo a pueritiā in adolescentiam transitu Q., datus est verbis ad amicas transitus aures O. besede morejo dospeti do … ušes = besede lahko naletijo na … ušesa, membris exilibus brevis est transitus in undas O., versuum transitus Q. od vrste do vrste.

    2. occ.
    a) prehod = (pre)selitev: voluntarius in urbem nostram Iunonis transitus Val. Max.
    b) prehod = hoja, hod skozi kaj: Poeno per agros urbesque suas transitum dare (dovoliti) L., transitum non dare L. epit., Iust.
    c) prestop, prehod h komu, v kaj: formido provinciam ad Vitellium vertit facili transitu ad validiores T., transitus in alienam familiam Gell.
    d) prehod = hoja mimo, mimohod: tempestatis Ci., capta in transitu urbs T.; pren.: in transitu Q. ali per transitum Serv. tako rekoč mimogrede, površno.

    3. metaf.
    a) prehod, prehajanje v govoru, pripovedi: ad alia, ad diversa, in aliud rhytmi genus Q., unde venusti transitus fiunt Q., magno spatio divisus est a senatu ad poëtam Accium transitus Val. Max. velik skok je od senata do pesnika Akcija, sed quoniam in Armeniam transitus facimus Iust. prehajamo k Armeniji.
    b) prehod, prehajanje, sprememba, spreminjanje, pretvorba v kaj: in figuras alias Plin.; poseb. α) sprememba, spreminjanje glasov v glasbi: Q. β) prehod, prehajanje (prelivanje) barv (iz sence v svetlobo): colorum Plin., in quo (sc. arcu) diversi niteant cum mille colores, transitus ipse tamen spectantia lumina fallit O. γ) kot gram. t.t. prehajanje = sprememba, spreminjanje samostalnikov in glagolov glede na sklanjatev in spregatev, sklanjatev in spregatev, sklanja in sprega: Varr.

    4. meton. prehod, kraj (mesto) prehoda, starejše prehodišče: eius fossae transitum ponticulo lignes coniunxit Ci., transitūs insidĕre L., transitus spiritūs Plin. sapnik, dušnik, traheja.
  • transizione f

    1. prehod

    2. pren. prehodno obdobje, tranzicija

    3. glasba prehod, prehajanje

    4. geol.
    zona di transizione prehodna cona

    5. miner.
    rocce di transizione prehodne kamnine
  • tranzíţie -i f prehod, prehajanje, prehodno obdobje
  • trapasso m

    1. prehod, prehajanje (tudi pren.):
    epoca di trapasso prehodno obdobje, obdobje tranzicije

    2. pren. zveza, povezava

    3. prelaz; prehod (čez reko)

    4. knjižno smrt
  • traversata f

    1. prečkanje; prehod; pot, potovanje, vožnja čez; prelet; plovba čez:
    la traversata dell'Atlantico prelet, plovba čez Atlantik
    la traversata di una città vožnja čez mesto
    la traversata del deserto pot skozi puščavo; pren. dolgotrajen proces

    2. šport tek po; plavanje čez:
    la traversata di una città tek po mestu
    la traversata della Manica preplavanje Rokavskega preliva

    3. alpin. prečkanje
  • trecătoáre -óri f geogr. prelaz, prehod
  • trécere -i f

    1. prehod, pasaža; prelaz

    2. mimohod
    în trecere mimogrede
  • tunnel [tʌ́nəl]

    1. samostalnik
    tunel; podzemeljski hodnik; podvoz
    zastarelo dimnik
    mineralogija podkop, rov
    narečno lijak

    2. prehodni glagol & neprehodni glagol
    napraviti (prebiti, prevrtati) tunel (Mont Blanc skozi Mont Blanc)
    zgraditi podzemeljski hodnik, prehod, podvoz
  • Übergang, der, prehod; prehajanje; des Eigentums: prenos; Chemie pretvorba; von Elektronen: preskakovanje; Übergang zum Feind prebeg
  • Übergangsstelle, die, prehod; an Flüssen: plitvina
  • Übergangszeit, die, prehodni čas, prehod