Franja

procéder [prɔsede] verbe intransitif postopati, ravnati; iti na delo; potekati, odvijati se; sodno preganjati, nastopiti (contre proti); izvirati, izhajati (de iz)

procéder à začeti z, preiti na
procéder à une arrestation aretirati
procéder à une enquête začeti preiskavo
procéder avec prudence previdno ravnati, postopati
procéder à un vote sur glasovati o

procēdere v. intr. (pres. procēdo)

1. iti, hoditi naprej:
procedere a passo d'uomo iti korakoma
procedere oltre nadaljevati pot

2. pren. nadaljevati:
procedere nel discorso nadaljevati izvajanje
procediamo con ordine naprej po vrsti

3. pren. napredovati:
tutto procede a gonfie vele vse gre kot po maslu

4. ravnati, delati:
procedere da galantuomo ravnati pošteno

5. izvirati, izhajati

6. admin. začeti, začenjati; opraviti, izvršiti:
procedere all'esecuzione di qcs. začeti izvedbo česa

7. pravo sprožiti postopek; sodno preganjati:
procedere contro qcn. sprožiti postopek zoper koga

procedibile agg. pravo ki ga je mogoče preganjati, tožiti

processare v. tr. (pres. procēsso) pravo soditi, sodno preganjati:
processare qcn. per rapina komu soditi za rop

prō-scrībō -ere -scrīpsī -scrīptum (pro in scrībere)

1. predpisati, napisati: servitia in frontibus cernitis et vultus ingenuos voluntariā poenarum lege proscriptos Petr.

2. (z javno nabitim razglasom) objaviti (objavljati), razglasiti (razglašati): Iust., Suet., Gell. idr., Kalendas Martias, auctionem, venationem, legem Ci., leges T.; z ACI: auctionem in Galliā Narbone se facturum esse proscribit Ci.; od tod javno izreči (izrekati), proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati): edicta, quibus proscribit collegam suum (Cezarja) Bithynicam reginam (za kraljico Bitinije) eique regem antea fuisse cordi, nunc esse regnum Suet.

3. occ.
a) z nabitkom (plakatom, lepakom, oglasom) naprodaj ali v zakup ponuditi (ponujati), v prodajo ali zakup postaviti (postavljati), prodajati: Plin. iun., Icti. idr., fundum, Tusculanum, bona Ci., Claudius proscripsit insulam, vendidit Ci.
b) za koga razglasiti koga, da je ob imovino in da je na kocki njegovo življenje, preklic(ev)ati, izobčiti (izobčevati), javno obsoditi (obsojati), javno preganjati, proskribírati: H., Suet. idr., cum proscriberentur homines … , qui adversarii fuisse putabantur Ci.; subst. pt. pf. prōscrīptus -ī, m izobčenec, preklicanec, javni obsojenec, preganjanec, proskribíranec (pogosto v pl.): N., Plin., Sen. ph., Vell. idr., in proscriptorum numero esse, venditis proscriptorum bonis S.; pren.: cuius pudoris dignitas in contione proscripta sit Petr. je na slabem glasu, je zloglasna, je osumljena.
c) z javno nabitim razglasom zapleniti (zaplenjevati), uradno odvze(ma)ti, zaseči (zasegati), konfiscírati (posestva izobčencev): possessiones Ci., bona Plin. iun., vicinos ali Pompeium Plin. iun. (njihova zemljišča, posestva).

prosecute [prɔ́sikju:t]

1. prehodni glagol
nadaljevati, izvajati (načrt), gnati kaj naprej; izvrševati, opravljati (obrt, poklic itd.)
pravno kazenskopravno preganjati, tožiti (for zaradi)
iztožiti (terjatev)

2. neprehodni glagol
pravno zastopati tožbo, tožiti

prosecuting counsel (ameriško attorney) tožilec, državni pravdnik
prosecuting witness tožnik

razonođívati -nòđujēm (se) preganjati (si) skrbi

romp² [rɔmp] neprehodni glagol
razposajeno, hrupno se igrati, skakati, preganjati se, divjati, tepsti se, pretepati se
sleng z lahkoto drveti, leteti

to romp away pobegniti
to romp home, to romp in z lahkoto, igraje zmagati (o konju na dirkah)
to romp through z lahkoto se prebiti

sbizzarrire

A) v. tr. (pres. sbizzarrisco) pregnati muhe

B) ➞ sbizzarrirsi v. rifl. (pres. mi sbizzarrisco) iznoreti se; izživljati se; preganjati si čas:
sbizzarrirsi a dipingere preganjati si čas s slikanjem

sbucare

A) v. intr. (pres. sbuco)

1. priti iz luknje, iz brloga

2. ekst. priti na dan

3. nenadoma se pojaviti, pojavljati, prikazati se:
da dove sei sbucato? odkod si se vzel?

B) v. tr. pregnati, preganjati iz brloga (divjo žival)

sue [sju:]

1. prehodni glagol
(ob)tožiti (for zaradi)
sodno preganjati; (redko) zasnubiti; prositi, nadlegovati s prošnjami

2. neprehodni glagol
tožiti, pravdati se (for zaradi)
prositi (to s.o. koga)

to sue s.o. for damages (for breach of promise, for a divorce) tožiti koga za odškodnino (zaradi prelomljene obljube zakona, za razvezo)
to sue at law (sodno) tožiti
to sue for peace (for mercy) prositi za mir (za milost)
to sue out izprositi pri sodišču

vador -ārī -ātus sum (vas, vadis) s prejetim poroštvom (jamstvom) obvezati ali zavezati koga, da pride določenega dne na sodišče, pozvati (pozivati) pred sodnika, (po)klicati pred sodnika, tožiti, s tožbo prije(ma)ti, sodno preganjati koga: vadatur hic me Pl. (šalj.), hominem in praesentiā non vadatur Ci., tot vadibus accusator vadatus est reum L., se iam neque vadari amplius neque vadimonium promittere Ci., iamque vadaturus O. hoteč pravno nastopiti proti njej; v pass. pomenu: Prisc., casu tunc vadato (abl. abs.) respondere debebat H. je moral po danem poroštvu (zaradi danega poroštva) priti pred sodnika; metaf. vadatus obvezan, zavezan k čemu, dolžan kaj: Luc. ap. Non., me vadatum amore … attines Pl., mihi … reliqua vitae tuae curricula … vadata Ap. posvečen, vdan.

vìtlati -ām
I.
1. motati: vitlati pređu
2. mahati: vitlati sabljom; bikovi ljutito vitlaju rogovima
3. vrtinčiti: vjetar vitla lišće, prašinu
4. poditi: vitlati kokoši i ćurke po avliji
5. poditi se, potepati se: inače mačak vitla cijelu noć
II. vitlati se
1. vrteti se: ventilator poče se vitlati
2. plapolati: gledaj kako se vitlaju pera u kukuruza
3. poditi se: par golubova veselo se vitla u vazduhu
4. preganjati se: da se braća tako vitlaju, to je slabost naša

выкуривать, выкурить (pokaditi (pipo); z dimom preganjati, pregnati; kuhati (žganje)

опохмеляться, опохмелиться s pijačo mačka preganjati

травить

1. goniti (s psi); (pren.) preganjati koga (z obrekovanjem);
т. зайца goniti zajca;

2. dajati popasti (njivo); polagati živini (seno); (vulg.) zapravljati denar);

3. uničevati; zastrupljati;

4. jedkati (s kislino)

acharner [ašarne] verbe transitif (na)ščuvati (živali) (contre proti, na); figuré razdražiti, ogorčiti

s'acharner contre, sur quelqu'un zagrizeno preganjati ali napadati koga, zagrizeno se bojevati s kom
il s'acharne contre sa victime besno preganja svojo žrtev
s'acharner à faire quelque chose zagristi se v kaj, zagrizeno kaj opravljati, delati

addōsso

A) avv.

1. na sebi, na hrbtu:
avere, portare addosso imeti na sebi, nositi (obleko)
levarsi i panni d'addosso sleči se
levarsi uno d'addosso znebiti se koga
avere la sfortuna addosso imeti smolo
tirarsi addosso un guaio nakopati si nevšečnost

2. pren. na sebi:
avevo addosso una paura terribile grozno sem se bal
avere il diavolo addosso biti nemiren, nestrpen, razdražljiv
avere l'argento vivo addosso biti kot živo srebro

3. na grbi, v breme:
ho tutta la famiglia addosso na grbi imam vso družino

B) prep.

1. blizu, tik ob:
le case sono una addosso all'altra hiše so druga ob drugi

2. na, nad:
dare addosso a qcn., gettarsi addosso a uno vreči se na koga, preganjati koga
mettere le mani addosso a qcn. položiti roko na koga, koga zgrabiti, pretepsti
mettere gli occhi addosso a qcn. na koga vreči oči
piombare addosso a qcn. vreči se, navaliti na koga
stare addosso a qcn. koga stalno priganjati, gnjaviti
tagliare i panni addosso qcn. koga opravljati (za hrbtom)

amāritūdō -inis, f (amārus)

1. grenkost, gorjupost, grenek okus: Varr., Plin., Lact., ciborum amaritudines Ambr.; met. grenkota = grenka snov: circumlinunt papillas suas aliqua amaritudine Aug.

2. pren.
a) zoprnost, neprijetnost: ne amaritudinem semel perceptam etiam ultra rudes annos reformidet Q.; poseb. zoprnost glasu, ki žali uho: vox..., cui Graeci nomen amaritudinis dederunt Q.
b) duševna bridkost, bridko čustvo: cum illarum frons hilaris multis intus amaritudinibus sit referta Val. Max.
c) užaljenost, razdraženost, ogorčenost: amaritudine odii uti adversus aliquem Val. Max. z bridkim sovraštvom preganjati koga, cui sententiae tantum bilis, quantum amaritudinis inest Plin. iun., sine amaritudine pectoris Lamp.; pl. amaritudines Vulg. (Os. 12, 14) ujedljivost, oster značaj.
č) pikrost, žaljivost: verborum Sen. rh., verborum maledictorumque Sen. ph., carminum Plin., decretorum Iust., mendacia et amaritudines Ap.
d) pl. amaritudines Vulg. (Ier. 31, 21) resni premisleki.

ammazzare

A) v. tr. (pres. ammazzo)

1. ubiti, pobiti, pomoriti, usmrtiti:
la pestilenza ammazzò molti abitanti kuga je pomorila veliko prebivalcev
ammazzare il tempo, la noia pren. preganjati dolgčas

2. zdelati, izčrpati:
questo lavoro ci ammazza to delo nas izčrpava

B) ➞ ammazzarsi v. rifl. (pres. mi ammazzo)

1. ubiti se

2. ubijati se, izčrpavati se