Franja

práskati (-am)

A) imperf.

1. grattare; graffiare; raschiare:
praskati z nožem po zidu raschiare il muro con un coltello
pren. boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti

2. grattare, crepitare, stridere:
krogle so praskale le pallottole crepitavano
praskati po časopisih scrivere su giornali
praskati po strunah strimpellare la chitarra

3. pog. andare, camminare

B) práskati se (-am se) perf. refl. grattarsi:
praskati se po glavi grattarsi la testa
pren. vulg. praskati se po jajcih grattarsi la pancia
ne praskaj se, kjer te ne srbi non impicciarti negli affari altrui

práskati rascar ; (kožo) arañar; rasgañar

pero praska la pluma raspea
praskati po violini rascar el violín
praskati se rascarse (po glavi la cabeza)
praskati se za ušesom rascarse (tras) la oreja
kogar srbi, naj se praska el que se pica ajos come

práskica (-e) m dem. od praska graffietto

prō-luō -ere -luī -lūtum (prō in luere)

1. izplakniti (izplakovati), splakniti (splakovati), oplakniti (oplakovati), poplakniti (poplakovati), namočiti (namakati), (z)močiti, pomočiti (pomakati), omočiti (omakati), umi(va)ti: in vivo prolue rore manus O., vino os Col., ensem (s svojo krvjo) Sil., cruor proluere pectora Stat.; pesn. o pitju: pleno se proluit auro V. se je zmočil z zlato čašo = si je grlo namočil z zlato čašo, je izpraznil (izpil) zlato čašo, proluere praecordia mulso H., multa prolutus vappa H. dodobra nalit s slabim praskačem (= z vinom, ki „praska“ po grlu = s kislico, žlobudro, čobodro), aestivo te prolue vitro V., labra fonte proluere caballino Pers.; šalj.: proluere cloacam Pl. poplakniti želodec (z vinom).

2. splakniti (splakovati), odplakniti (odplakovati), splaviti (splavljati), odplaviti (odplavljati), sprati (spirati), spodmle(va)ti, izpodmle(va)ti: Ap. idr., ex omnibus montibus tempestas nives proluit C., silvas Eridanus proluit V., saxum de vertice montis imber proluit V. je spodmlel in odnesel; pren. (s požrešnostjo) (po)tratiti, zapraviti (zapravljati): pecuniam suam prandiorum gurgitibus Gell.

3. izvreči (izmetati), naplaviti (naplavljati): genus omne natantum (rib) litore in extremo … fluctus proluit V.; occ.: ventrem Col. povzročiti (povzročati) drisko.

racler [rakle] verbe transitif (o)strgati; (o)trebiti (gozd); grabiti; ostro podrgniti; populaire zmakniti, ukrasti; verbe intransitif, populaire sopsti

racler le fond du plat postrgati dno sklede
racler le sable de l'allée (po)grabiti pesek v drevoredu
racler les fonds de tiroir vzeti, pobrati ves denar, kolikor ga je v predalu
racler ses pneus contre le bord du trottoir ostro podrgniti s pnevmatikami ob rob pločnika
racler un violon, du violon (familier) slabo igrati na violino, praskati po violini
ce vin racle le gosier to vino praska po grlu
se racler la gorge odhrkati se

rādō -ere, rāsī, rāsum (indoev. kor. *rad- str(u)gati, praskati, glodati; prim. skr. rádati (on) praska, gloda, radanaḥ zob, stvnem. razi oster, ratto = nem. Ratte, Ratz, lat. rāstrum, rōdō, rōstrum) strgati, (po)strgati, (o)strgati, strugati, (po)strugati, (o)strugati, skobljati, (po)skóbljati, (o)skobljati, (z)brskati, (s)praskati;

I. splošno: terram pedibus Pl. (o vranih) pesn.: quis (= quibus) Circaea iuga impresso raduntur vomere Sil.; occ.

1. s str(u)ganjem (praskanjem, skobljanjem) (o)čistiti, (z)gladiti, (u)gladiti, (z)likati: Col., Plin., Lucr., Iuv. idr., lapides palmā radere H., rasae hastilia virgae V. oličene, obeljene.

2. z britvijo (novacula) brado ali lase do kože (o)striči, (o)briti (gr. ξυρεῖν, medtem ko tondēre = ostriči s škarjami (forfex), gr. κείρειν): modo tondere modo radere barbam Suet., novaculā caput radere Cael., capite et superciliis rasis Ci., caput rasum
a) kot znak sužnosti: L.;
b) kot znak žalosti: Suet.;
c) kot zaobljuba v nevarnostih: Iuv., omni parte corporis rasā praeter caput C.; pass. radi dati se obriti (naspr. tonderi, velli): Suet., cotidie radi Plin.; šalj. o ljubici: ista tonstrix non tondet (ne ščiplje (sc. svojih ljubimcev) = ne odščipava (jim) denarja). Quid igitur facit? Radit. (goli, oguli jih = slači jih do kože) Mart.; pren. (kaj duševnega) (o)piliti, izpiliti, spiliti: limā rasa Mart., rasa antitheta Pers.

3. (kaj pisanega) (o)strgati, (iz)praskati, spraskati, (iz)strugati, (p)ostrugati, (iz)brisati: nomen Pisonis radendum fastis censuit T.; pren.: eurus radit arva imbribus H. odplavlja, odnaša, izpira, odplakuje, ad trimatum marris ad solum radere Plin. odstrgati, odsekati, damnosa canicula quantam raderet Pers. bi odščipnil.

4. praskaje poškodovati, raniti, raziti, (s)praskati, razpraska(va)ti: fauces radere (o glasu) Lucr., fauces rasae Q., mulieres genas ne radunto Tab. XII ap. Ci. —

II. pesn. mimo, preko česa, čez kaj hodeč dotakniti (dotikati) se česa, (po)potovati mimo (preko) česa ali čez kaj, zdrkniti, zdrsniti, zdrčati (drsati, drčati) mimo (preko) česa ali čez kaj, jadrati (pluti) mimo (preko) česa ali čez kaj, preleteti (preletavati) kaj: Pr., Sen. tr., Val. Fl. idr., saxa Pachyni radimus V., Circaeae raduntur litora terrae V., iter laevum radere V. na levi ob pečini (skali, čeri) pluti, iter liquidum radere V. leteti po zraku, raditur haec elegis ultima meta meis O. moje elegije drčijo (hitijo) mimo tega zadnjega cilja = skoraj sem na cilju (= pri kraju) s svojimi elegijami, sicco freta radunt (sc. equi) passu O. drčijo bežeč preko morja, aquilo radit terras H. ali Eurus radit arva H. brije (vleče, piha) po … , traiectos surculos radere Suet. lesti preko, prelesti jih; (o rekah) dotakniti (dotikati) se, (o)prati, oplakniti (oplakovati): radere ripas Lucr., campos Tib.; pren. neprijetno dotakniti (dotikati) se koga, česa, žaljivo, nesramno obregniti (obregovati) se ob koga, kaj, užaliti, (raz)žaliti: res delicatas Q., teneras auriculas mordaci vero Pers., pallentes mores Pers. bičati, šibati, grajati.

râper [rɑpe] verbe transitif (na)ribati, (na)strgati; (grobo) opiliti, spiliti, rašplati; familier oguliti, ponositi

râper du fromage, des carottes nastrgati sir, korenje
râper un vêtement ponositi, oguliti obleko
ce vin râpe la gorge to vino praska, postrga grlo

raz|a ženski spol (-e …) medicina, tehnika, geografija die Schramme (ledeniška Gletscherschramme), (praska) die Ritze, die Ritzspur
dobiti/narediti raze verschrammen
| ➞ → raziti

sprédaj adv.

1. davanti, dinanzi, anteriormente:
v kinu sedeti spredaj nel cinema sedere nelle prime file
pregled vsebine je spredaj l'indice è davanti

2. davanti, anteriormente:
bluza se zapenja spredaj la camicetta si abbottona davanti
to orožje se polni spredaj è un'arma ad avancarica

3. od spredaj davanti:
osvetlitev od spredaj illuminazione anteriore
pog. biti spredaj (ura) essere avanti (orologio)
biti spredaj essere tra i primi, dei migliori
PREGOVORI:
spredaj liže, zadaj praska chi ti loda in presenza ti biasima in assenza

vappa -ae, f (prim. vapor in vapidus) bersasto (birsasto, ciknjeno) vino, pokvarjeno vino, bérsa, bírsa, starejše zavrelica, pátoka: Plin., Mart. idr., vappam potāre H. kislico, praskača (= vino, ki „praska“ po grlu), vappā lippus Pers.; metaf. kot psovka „bersa“, zanikrnež, prídanič, nepridiprav, ničvrednež (starejše negodè), zapravljivec, razsipnež (naspr. homo frugi): Cat., vappam fieri ac nebulonem H.

zádaj adv. dietro, di dietro:
v gledališču sedeti zadaj a teatro stare seduti dietro
priti od zadaj venire di dietro
biti zadaj v primerjavi z razvitimi essere arretrati a paragone dei paesi sviluppati
ura je zadaj l'orologio va indietro
boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti
pejor. streči komu spredaj in zadaj leccare il culo a qcn.

ἀκροβόλισις, εως, ἡ ἀκροβολισμός ὁ streljanje iz daljave, postreljavanje, praska, majhen boj.

ἁψιμαχία, ἡ raztreseno streljanje, praska, lahek spopad, prvi (lahek) napad.

γραπτύς, ύος, ἡ (γράφω) ep. praska, brazgotina.

στά-διος 3 (ἵστημι) stoječ, ὑσμίνη, μάχη in ἡ σταδίη bitka iz bližine, spopad, praska, majhen boj, boj iz bližine.

драть dreti, trgati; odirati; parati; dražiti; šibati; vleči (za lase); teči;
д. ухо žaliti uho;
вино дерёт в горле vino praska v grlu;
мне щёку дерёт lice me peče;
доски дерёт deske so krive;
д. ногтями praskati z nohti;
д. во все лопатки bežati na vse pretege;
чёрт бы его драл! vrag naj ga vzame!;

саднить odirati do krvi (kožo);
саднит в горле (brezos.) praska v grlu;
саднит рана rana srbi