Franja

Zadetki iskanja

  • ščét cepillo m

    ščet za čevlje cepillo para el calzado
    ščet za prah brocha f para quitar el polvo
    žičnata ščet cepillo m de acero
  • usédati se (-am se) | usésti se (usédem se) imperf., perf. refl.

    1. cedere, sprofondare; posarsi; precipitare, sedimentare:
    zemlja se useda il terreno sta cedendo
    prah se useda na pohištvo la polvere si posa sui mobili
    gošča se je hitro usedala la feccia sedimentò rapidamente

    2. sedersi, mettersi seduto, sedere; posarsi, adagiarsi:
    ljudje so vstajali in se spet usedali la gente si alzava e tornava a sedersi
    čebela se je usedla na cvet l'ape si posò sul fiore
    usesti se h klavirju sedersi al pianoforte

    3. teh. sedere (bene):
    os se mora usesti v ležaj l'asse deve sedere bene nel cuscinetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. usesti se na mehko trovare una vera pacchia
    pejor. usesti se na posestvo impadronirsi del podere, usurpare il podere
    usesti se komu na, za vrat mettere il piede sul collo a qcn.
    usesti se v spomin ricordare
    usesti se v srce conquistare il cuore di qcn., annidarsi nel cuore di qcn.
  • v

    1. kam: in (v hišo ins Haus, v gore in die Berge, v obraz ins Gesicht); nach (v Trst nach Triest); auf (iti v svojo sobo auf sein Zimmer gehen); smer: in, zu (v dolino zu Tal, ins Tal, v glavo in den Kopf, zu Kopf, iti v posteljo zu Bett gehen)

    2. kje: in (v hiši im Haus, v gorah in den Bergen, v Trstu in Triest)

    3. dan, ko: an (v nedeljo am Sonntag); ura, ko: zu, um (v opoldanskih urah zu Mittag, um die Mittagszeit); čas: zu (v začetku leta zu Anfang des Jahres, v tistem času zu jener Zeit)

    4. časovni razpon: in (v dveh dneh in zwei Tagen, v tej zimi in diesem Winter, v enem letu in einem Jahr); rok: binnen (v treh dneh/urah binnen drei Tagen/Stunden)

    5. cilj: zu (v čast zu Ehren, v kašo zu Brei, v pepel zu Asche, v prah zu Staub, v led zu Eis); in (v nemščino ins Deutsche)

    6. kako: in (v primeru im Falle, v dežju im Regen, v jezi im Zorn); auf (v ruščini auf Russisch)
    |
    v letih (star) bejahrt, betagt
    v sorodu verwandt
    mleko v prahu das Milchpulver
    sladkor v prahu der Pulverzucker
    knjiga v osmerki der Oktavband
    oddaja v živo die Live-Sendung, Livesendung
  • V v (kje?) in, at; (kam?) into, to

    v šoli (= v zgradbi) in the school, (pri pouku) at school
    v šolo to school
    v gledališču at the theatre
    v 3. nadstopju on the third (3rd) floor, ZDA on the fourth (4th) floor
    v Londonu (veliko mesto) in London
    v Kamniku (malo mesto) at Kamnik
    v London, v Francijo to London, to France
    v mestu in town
    v inozemstvu, v inozemstvo abroad
    izgubljen v temi lost in the dark (ali darkness)
    slab v angleščini weak in English
    v torek on Tuesday
    dvakrat v letu twice a year
    v tistem času at that time
    v starih časih in ancient times
    v novejšem času in recent times
    v mojih letih at my age
    v pradobi in prehistoric times
    v tem trenutku at this moment
    v pravem času at the right moment, just in time
    pozno v noč late into the night
    v roku 10 dni within 10 days
    v vojni in miru at war and at peace
    v ta namen for this purpose
    v imenu... in the name of...
    v redu in order
    biti v dobrih odnosih s kom to be on good terms with someone
    hiša je bila v plamenih the house was on fire
    biti v skrajni bedi to be in utter poverty
    ste kdaj bili v Londonu? have you ever been to London?
    biti v vojni to be at war
    dospeti, prispeti v London to arrive in London
    hoditi v šolo to go to school
    pasti v vodo to fall into the water
    ne morem mu tega vbiti v glavo I can't drive it into his head
    vreči v koš za odpadke to throw into the wastepaper basket
    vreči v zrak to throw into the air
    zdrobiti v prah to pulverize, to reduce to dust
    živeti v Sloveniji to live in Slovenia
    to delo bom končal v roku treh mesecev (v treh mescih) I shall finish this job (ali work, task) within three months
  • vêlik (-íka -o)

    A) adj.

    1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
    velik nos un grande naso, un nasone
    veliki lov caccia grossa
    veliko premoženje un bel patrimonio
    velika vsota forte somma, somma ragguardevole
    velika torba una borsa capace
    velik del dobička larga parte degli utili
    velika napaka errore madornale
    velika goba fungo maiuscolo

    2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
    dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
    politik velikega stila un politico di grande stile
    pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
    pren. strah ima velike oči paura fa novanta
    rel. velika noč Pasqua
    pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
    velik dotok illuvie
    velik izdatek dispendio
    časn. velik naslov spallone
    velik neotesanec zoticone
    velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
    velik (mesarski)
    nož coltella
    pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
    velik ploščat čopič pennellessa
    pren. velik prah polverone
    avt. velik tovornjak bisonte della strada
    velik transparent striscione
    pog. velika količina barcata, buggerio, mare
    velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
    velika zmešnjava bailamme
    velika ženska donnone, donnona
    šalj. velika žepna ura martinaccio
    šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
    PREGOVORI:
    velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo

    B) velíki (-a -o) m, f, n
    zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai
  • vlaknat (-a, -o) faserig (drobno feinfaserig, grobo grobfaserig), Fasern enthaltend
    vlaknati prelom der Holzfaserbruch
    vlaknati prah der Flock
    vlaknati cement der Faserzement
  • vlakninsk|i (-a, -o) Faser- (les das Faserholz, prah der Faserstaub)
  • vôden -dna, -o water(-); aquatic; aqueous

    vôdni avtobus water bus
    vôdna drča water chute
    vôdni jarek (kanal) ditch, dyke
    vôdni jez weir
    vôdno letalo seaplane, ZDA hydroplane
    vôdna kaplja drop of water
    vôdna kokoš water hen
    vôdni mehurček (na koži) water blister
    vôdni mlin water mill
    vôdna moč waterpower
    vôdni napajalnik water pillar
    vôdna ondulacija water wave
    vôdna para water (ali aqueous) vapour, water gas
    vôdna pipa tap, pipe
    vôdna podgana water rat, water vole
    vôdni plaz waterflood
    vôdni prah water dust
    vôdna (plovna) pot waterway, water route
    vôdna površina, vôdno površje surface of water; sheet of water
    vôdna rastlina water plant
    vôdne smuči water skis pl
    vôdno steklo water glass
    vôdni šport aquatic sport
    vôdni športi pl aquatics pl (s konstr. v sg ali pl)
    vôdni stolp, rezervoar water tower
    vôdni tok watercourse
    vôdna turbina water turbine
    vôdna ura tehnika water clock
    vôdna vila (nimfa) water nymph
    vôdna ptica waterfowl, pl -l, -ls, aquatic bird
  • vulkanski pridevnik
    1. (o ognjeniški gori) ▸ vulkáni, vulkanikus
    vulkanski izbruh ▸ vulkánkitörés
    vulkanski krater ▸ vulkáni kráter
    vulkanski stožec ▸ vulkáni kúp
    vulkansko žrelo ▸ vulkáni kürtő
    vulkanska aktivnost ▸ vulkanikus tevékenység
    vulkansko delovanje ▸ vulkanikus működés
    vulkansko jezero ▸ vulkántó
    Površje Venere prekrivajo številni vulkanski kraterji in tokovi lave. ▸ A Vénusz felszínét vulkáni kráterek és lávafolyamok borítják.
    Na nekaterih delih visokogorja je prisotna vulkanska aktivnost. ▸ A magashegység egyes részein vulkanikus tevékenység észlelhető.
    Povezane iztočnice: vulkanska kamnina

    2. (o geološkem izvoru) ▸ vulkanikus, vulkáni
    vulkanska gora ▸ vulkanikus hegy
    vulkanski pepel ▸ vulkanikus hamu
    vulkanski prah ▸ vulkáni por
    vulkanska kamnina ▸ vulkanikus kőzet
    vulkanske skale ▸ vulkanikus sziklák
    vulkanska pokrajina ▸ vulkanikus táj
    vulkanska tla ▸ vulkanikus talaj
    Otoki so vulkanskega izvora in se nahajajo na križišču treh celin. ▸ A szigetek vulkanikus eredetűek és három kontinens találkozásánál helyezkednek el.
    Povezane iztočnice: vulkanska prst, vulkanski tuf, vulkansko steklo

    3. (silovit) ▸ vulkanikus
    Njena vulkanska energija je dodobra zaznamovala tudi njeno igralsko ustvarjanje. ▸ Vulkanikus energiája végigkísérte színészi pályáját.
  • vzdígniti lever, élever, soulever

    vzdigniti se se lever, s'élever, se soulever, s'insurger contre quelqu'un
    vzdigniti se od tal, z vode (letalo) décoller; (z vitlom) hisser, faire monter, lever (un fardeau)
    vzdiguje se mi j'ai la nausée (ali des nausées), j'ai mal au cœur, j'ai envie de vomir
    vzdigniti hišo za nadstropje surélever (ali exhausser) une maison d'un étage
    z naporom vzdigniti soulever avec peine, arracher du sol
    vzdigniti prah soulever de la poussière
    vzdigniti mnogo prahu (figurativno) faire beaucoup de bruit
  • zajésti (-jém)

    A) perf.

    1. pren. (porabiti, zapraviti za hrano) mangiare, mangiarsi:
    zajedel je ves denar si è mangiato tutti i soldi

    2. pren. (prebiti v uživanju hrane) consumare, sperperare, passare il tempo mangiando:
    večino časa zaje in zapije la maggior parte della giornata la passa a mangiare e cioncare

    B) zajésti se (-jém se) perf. refl.

    1. (z jedenjem, grizenjem prodreti v kaj) penetrare (rodendo), rodere:
    črv se zaje v jabolko il verme rode la mela

    2. (prodreti v kaj trdega) penetrare; tagliare:
    vrv se mu je zajedla v roke la fune gli taglia le mani

    3. insinuarsi, infiltrarsi:
    prah se zaje v preprogo la polvere si infiltra nel tappeto
  • zakadíti (-ím)

    A) perf.

    1. riempire di fumo

    2. cominciare a fumare

    3. fumare

    4. spendere in sigarette (e sim.)

    5. star. scaraventare, scagliare:
    zakaditi knjige v kot scaraventare i libri in un angolo

    B) zakadíti se (-ím se) perf. refl.

    1. mandare fumo

    2. riempirsi di fumo

    3. sollevarsi (di fumo, polvere):
    iz obleke se je zakadil prah dal vestito si sollevò una nuvola di polvere

    4. pren. (zdirjati) slanciarsi, precipitarsi:
    zakaditi se proti izhodu precipitarsi verso l'uscita

    5. pren. attaccare, dare addosso:
    zakaditi se v nasprotnika dare addosso all'avversario
  • zažírati (-am) | zažréti (-žrèm)

    A) imperf., perf.

    1. zažirati vivere da parassita, a sbafo; sfruttare, scroccare

    2. zažreti pog. spendere, scialare sbafando

    B) zažírati se (-am se) | zažréti se (-žrèm se) imperf., perf. refl.

    1. rodere, penetrare rodendo

    2. ekst. penetrare:
    žaga se zažira v deblo la sega penetra nel tronco

    3. infiltrarsi, insinuarsi, introdursi:
    prah se zažira v obleko la polvere si insinua nel tessuto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zažreti se v branje immergersi nella lettura
  • zdrobi|ti (-m) drobiti zerkleinern, zerstoßen, zerdrücken; led kamen: sprengen; s kladivom, z mlinom: zertrümmern; kruh s prsti: zerkrümeln
    zdrobiti prah pulverisieren
    medicina kost: zertrümmern, zerschmettern
  • zdrobíti (-ím)

    A) perf. ➞ drobiti frantumare, sgretolare, sminuzzare, sbriciolare, scheggiare; (kašo) spappolare; tritare;
    zdrobiti steklo frantumare un vetro
    zdrobiti v prah polverizzare
    pren. zdrobiti spone spezzare le catene, liberarsi
    zdrobiti sovražnikovo vojsko sbaragliare l'esercito nemico

    B) zdrobíti se (-ím se) perf. refl. frantumarsi, spappolarsi, sfracellarsi
  • zlát made of gold, gold; golden; (barva) gold-coloured

    zláta doba the golden age
    zlát človek (figurativno) a very kind-hearted man
    zláta črka gilt letter
    zláti časi (figurativno) golden hours pl
    zláti fazan golden pheasant
    zláti lasje golden hair
    zláta jama (figurativno) treasure house, ZDA (zlasti figurativno) bonanza
    zlát kovanec gold coin
    zláto kritje gold cover
    zlát lak gold-coloured varnish
    zláta pena gold foil, tinsel
    zlát list gold leaf
    zláta rozga botanika golden rod
    zláta palica gold ingot
    zláta mladina (figurativno) gilded youth
    knjiga z zláto obrezo a gilt-edged book
    zláti prah gold dust
    zláto (pisalno) pero gold nib, gold fountain pen
    zláto runo golden fleece
    zláto tele golden calf
    zláta sredina golden mean
    zláta rezerva gold reserves pl (ali reserve)
    zláta poroka golden wedding
    zláto pravilo golden rule
    zláta mrzlica (figurativno) gold fever, gold rush
    zláta ribica goldfish
    zláta posoda gold plate
    zláta kep(ic)a gold nugget
    zláto število golden number
    zláta ura gold watch
    zláto srcé a heart of gold
    zláti tečaj gold price
    zlát trak gold lace
    zláta valuta gold currency, gold standard
    države z zláto valuto countries on the gold standard
    zláta zlitina alloy of gold
    zláto žito golden wheat
    Zlata obala geografija the Gold Coast
    jesti iz zláte sklede to eat off gold plate
  • zmêsti3 (zmêtem)

    zmêsti prah s police to dust a shelf
  • zmleti [é] (zméljem) mleti mahlen, vermahlen, zermahlen; zerkleinern; meso: durch den Wolf drehen
    zmletiti v prah pulverisieren
  • zmléti (zmeljem) to grind; kemija to triturate

    zmléti v prah to grind to powder, to grind up; to pulverize
  • zmléti (zméljem) perf. ➞ mleti

    1. macinare, tritare:
    zmleti koruzo, pšenico macinare il granturco, il grano

    2. pren. (streti, zdrobiti) stritolare, schiacciare

    3. pren. (uničiti, porušiti) schiacciare, polverizzare; distruggere:
    zmleti sovražnika schiacciare il nemico
    zmleti velik kos kruha sgranocchiare un tozzo di pane
    pren. če ga dobim v roke, ga bom zmlel se mi viene fra le mani, lo faccio a pezzi
    pren. zmleti koga v sončni prah ridurre in polvere, annientare qcn.