Franja

stripe [stráip]

1. samostalnik
(barvasta) proga, trak; plast
vojska barvni obšivek, trak na kapi, na uniformi
ameriško, figurativno vrsta, sorta
zastarelo udarec z bičem
množina bičanje, šibanje
množina, britanska angleščina, pogovorno tiger

a man of quite a different stripe človek čisto različnega kova
Stars and Stripes zastava ZDA; ameriška narodna himna
zebra's stripes zebrine proge
to get (to lose) one's stripes dobiti (izgubiti) čin, napredovati, biti povišan (degradiran)

2. prehodni glagol
okrasiti s progami, progasto pobarvati; razdeliti na dolge ozke kose; (redko) tepsti, bičati, šibati

striscia f (pl. -sce)

1. trak; pas:
striscia di carta, di stoffa papirnati trak, trak iz blaga

2. proga, črta

3. strip

4. pas:
una striscia di costa obalni pas

5.
strisce avto prehod za pešče, zebra

sulcus² -ī, m (indoev. kor. *selk- in*u̯elq- vleči, združena v *su̯elq-; prim. gr. ἕλκω vlečem, ὁλκός vlak [kot stroj], sl. vlečem = lit. velkù, vilkti)

1. brazda, jámljič: Ca., Col., Plin., Ambr. idr., qua aratrum vomere lacunam fecit, sulcus vocatur Varr., sulcum imprimere Ci., telluri infindere sulcos V., mandare hordea sulcis V., sulcis committere semina V., semina tum primum longis Cercalia sulcis obruta sunt O., latius ordinare arbusta sulcis H.; poseb. brazda, ki se jo naredi pri ustanavljanju kakega mesta (z njo se označi potek njegovega obzidja): optare locum tecto et concludere sulco V., designat moenia sulco O.; pren. = žensko rodilo (spolovilo), ženski sram: ne luxu obtunsior usus … sulcos oblimet inertīs V., eicit enim sulcum recta regione viaque vomeris Lucr.; meton. oranje: seritur uno sulco Col., hordeum altero sulco seminari debet Col., semina, quae quarto sulco seruntur Col., spissius solum quinto sulco seri melius est Plin., tantis glaebis tenacissimum solum, cum primum prosecatur, adsurgit, ut nono demum sulco perdometur Plin. iun.

2. metaf. o stvareh, podobnih brazdi
a) vodna brazda ali proga, ki jo dela ploveča ladja: (sc. naves) infindunt pariter sulcos V., sulcumque sibi premat ipsa carina V., canebant aequora sulco Val. Fl.
b) zareza ali drsa, ki jo vrezuje kolo v zemljo, v pot, kolesnica: delet sulcos iterata priores orbita Stat., cursu rotarum saucia clarescunt nubila sulco Cl.
c) brazda, guba, grbánec, starejše grba: sulcos uteri prodere nuda times Mart., sulci genarum Cl.
d) calami sulci = pis, pisanje: Prud.
e) brazda ali proga, ki jo za seboj pušča kaka pozračnina ali zveza, pot kake pozračnine, zvezde: tum longo limite sulcus dat lucem V., qua stella sulcum traxerat Prud.
f) podolgasta (podolgovata) globel (glob, globanja, kotanja), jamica, razor, jarek (starejše jamljica): plantas tenero abscindens de corpore matrum deposuit sulcis V., tenui vitem committere sulco V., sulcus aquarius Col. draga, roja, vodni jarek, iustum est … (sc. areas hortorum) ambiri singulas tramitum sulcis Plin.
g) kačja krivina, kačji zavinek, kačja vijuga: dextra laevaque sulcis insurgentium viperarum cohibita Ap.

šára ž
1. okrasek: grivna sa srebrnim -ama
2. riža, proga: kolasta šara
3. nezrel grozd z nekaterimi zrelimi jagodami: ima li već -e u vinogradu? ali že kaj zori?

štrȅka ž (n. Strecke) nizko pog. proga: željeznička

taenia -ae, f. (tuj. ταινΐα)

1. trak, obveza, poveza, preveza, povoj, povez, starejše obvezilnica: Caecil. ap. Fest., Enn. ap. Fest., taenia vittae V., (sc. Alcibiades) coronis laureis taeniisque donabatur N. lovorjevi venci s trakovi; pesn.: puniceis evincti tempora taenīs V.

2. meton.
a) trakulja: Ca., Plin.
b) kot arhit.t.t. rob okrog stebrov, proga, trak, starejše pasa: epistylii altitudo unius moduli cum taenia et guttis; taenia moduli septima; guttarum longitudo sub taenia contra triglyphos alta Vitr.
c) košček papirja: deprehenditur et lentigo oculis, sed inserta mediis glutinamentis taenia (izdajatelji tu navajajo obl. taenea) fungo papyri bibula Plin. (13, 81).
d) pl. taeniae dolge vrste štrlečih kleči (peči, čeri) v morju: maris, candicantis vadi Plin.; od tod tam bivajoči čokati voleki, starejše bagrenke: taeniense genus purpurarum Plin.

torquis (redkeje torquēs) -is, m in (v prozi redko) f (torquēre) „zavoj“, „ovinek“, „zavinek“

1. ovratna verižica, ovratnica: H. idr., aureus L., Auct. b. Hisp., Q., Iust., Suet., aurea Varr. ap. Non., Vulg., unca Pr., adempta O., torque detracto Ci., Rubrium torque donasti Ci.

2. metaf.
a) krogec, proga ali ovratnik (na ovratnem perju ptičev): miniatus Plin.
b) kita, venec (cvetja): ornatae torquibus arae V.
c) jarem, igo, komat: boves torquibus apti V. junci za vprego, vprežni junci, igovci, jarmovci.

Opomba: Abl. sg. tudi torquī: Ap. — Drugače pisano torcues aureae: Varr. ap. Non.

track¹ [træk] samostalnik
sled (voza), kolotečina, kolesnica
navtika vodni razor (za ladjo)
navtika običajna pot, ruta; steza, pot, utrta pot
lov sled
šport steza, proga, tekališče, dirkališče; tek na dolge proge
železnica tir, tračnice, proga; širina tira
tehnično gosenica (traktorja, tanka); sled noge, stopala (zlasti ptic)

track-and-field sports lahka atletika
on track ekonomija na poti
on the track of na sledu
in one's tracks v kolotečini, na mestu
the beaten track utrta, shojena pot; figurativno običajni postopek, rutina
cinder track atletska steza, tekališče, tekmovalilče, dirkališče
off the tracks iztirjen, iz kolesnic, na krivi poti, na napačni sledi
a single (a double) track enotirna (dvotirna) proga
to be off the tracks iztiriti se, iti s prave poti; izgubiti sled; oddaljiti se od predmeta
to be on s.o.'s track biti komu na sledi
(clear the) track! (napravite prosto) pot! prostor!
to cover up one's tracks zabrisati svojo sled
to follow the beaten track iti po utrti, shojeni poti
he follows my tracks on gre po mojih stopinjah, se zgleduje po meni
to keep track of new publications tekoče zasledovati nove publikacije
to leave the beaten track kreniti po novi poti
to lose track of izgubiti sled, izgubiti iz vida
to make tracks sleng pobrisati jo, popihati jo, zbežati
to make tracks for s.o. sleng vneto koga zasledovati
to throw off the track iztiriti (kaj); zmešati sled

trackway [trǽkwei] samostalnik
steza, pot; vozna pot; proga
(= towpath) obrežna vlačilna steza (pot)

tracto moški spol proga, razdalja; doba, razdobje

traiéct -e n pot, proga, razdalja

trail¹ [tréil] samostalnik
utrta pot, steza; vlečka (obleka); rep; sled; proga (dima ipd.)
vojska rep lafete; sled
botanika plazilka

at the trail vojska s puško vodoravno v roki (v pripravljenosti)
off the trail na napačni sledi
trail of blood krvava sled
to be on s.o.'s trail biti komu na sledi
to get on the trail priti na sled
to get off the trail izgubiti sled
to keep a trail slediti sledi, iti za sledjo

traînée [trɛne] féminin proga, črta, dolga sled; technique upor; vulgairement pocestnica

se répandre comme une traînée de poudre kot blisk se razširiti
traînées pluriel de sang sledovi krvi
traînées rouges dans le ciel rdeče proge na nebu
traînée d'une comète sled zvezde repatice

tramo moški spol kos zemljišča; del poti, proga; stopnice med dvema presledkoma

traséu -e n pot, trasa, proga

trayecto moški spol prevoz, pot, proga; pot izstrelka

final de trayecto končna postaja (cestne železnice)
recorrer un trayecto prehoditi (prevoziti) pot

vein¹ [véin] samostalnik
anatomija vena, žila
geologija rudna žila
botanika žilica, rebro; proga, maroga, žila (v marmorju, v lesu); reža, razpoka
figurativno nagnjenje, razpoloženje, volja, smisel, "žilica" (for za kaj)
čud, temperament; stil, način, ton

a vein of gold žila zlata
vein of humour humoristična žilica
in a merry vein veselo razpoložen
vein-mining izkoriščanje rudnih žil
I am not in the vein for joking nisem razpoložen za šale, ni mi do šal
he said more in the same vein dodal je še nekaj stvari, ki so bile iste note

veta ženski spol žila (v lesu, marmorju), žila rude; zemeljska plast; (pisana) proga (v blagu)

via (stlat. vea (Varr.)) -ae, f (indoev. kor. *u̯ei̯ā iti k čemu, na kaj, hlepeti po čem, (po)želeti; prim. skr. vīthiḥ, vīthī vrsta, cesta, pot, lat. vēnārī, osk. víú = lat. via, umbr. [abl.] vea, via = lat. viā)

1. (velika) cesta, pot, ki je delo človeških rok in je namenjena vožnji in hoji: O., V., Lucr., Val. Fl. idr., militaris via Ci., L., Dig. ali via solemnis Amm. vojna cesta, velika cesta, kakršne so bile npr. Appia via Apijeva cesta, ki je bila zgrajena prva (l. 315 jo je dal zgraditi cenzor Apij Klavdij Slepi), vodila pa je najprej iz Rima v Kapuo, pozneje pa so jo speljali vse do Brundizija: Ci., L.; Flaminia via ali via Flaminia Flaminijeva cesta (l. 220 jo je dal zgraditi cenzor Gaj Flaminij), ki je vodila v Arimin: Ci., L., O., T., Suet., Iuv.; nadaljevali sta jo viae Aemiliae Emilijevi cesti, od katerih je prvo, ki je vodila iz Arimina v Akvilejo, l. 187 zgradil konzul Mark Emilij Lepid, drugo, ki je vodila preko Pize in Lune v Ligurijo, pa Mark Emilij Skaver (Scaurus): via Aemilia ali Aemilia via L., Plin., Mart., samo Aemilia: Galba in Ci. ep., Mart.; Aurelia via (vetus stara) Avrelijeva cesta, ki je vodila od Janikulskih vrat v Pizo, pozneje do Arelate, zgraditi pa jo je dal neki sicer neznani Avrelij: Ci.; via Aurelia nova nova Avrelijeva cesta, ki je vodila kot stranska pot od Avrelijevih vrat do stare Avrelijeve ceste; Latina via Lacijska (Latinska) cesta, ki je vodila od Latinskih vrat v dolino reke Liris: L., Suet.; via Tiburtina Tiburska cesta, ki je vodila od Eskvilinskih vrat v Tibur: Sen. ph.; Salaria via Solna cesta (tako imenovana zato, ker so po njej hodili Sabinci na morje po sol), ki je vodila od Kolinskih (Holmskih) vrat v Reate: Varr., L., Plin., Suet., T., Eutr.; tudi samo Salaria: Ci., Mart.; viam munire Ci. (z)graditi (narediti, delati) cesto, vias sternere silice (tlakovati), glareā extra urbem substruere marginareque L., declinare de via ad dexteram Ci., paulum ex via excedebat C. se je oddaljeval od poti, luminibus extinctis decedere viā Suet. zaiti s poti, decedere alicui viā Pl., Suet. umakniti (umikati) se komu zaradi časti, dare viam alicui L. umakniti se komu, popustiti pred kom, dare alicui viam per fundum suum Ci. ep. dovoliti komu pot … , in viam se dare Ci. ep. napotiti se, upotiti se, viae se committere (commendare) Ci. ep. podati se na pot (potovanje), viam insistere Ter. ali inire Ci., Val. Fl. ali invadere V. nastopiti pot, stopiti na pot, kreniti po poti, viā omnes irent L. naravnost po poti (naspr. deverti viā), tu abi … tuam viam Pl. pojdi po svoji poti, pojdi svojo pot, ad me rectā habet rectam viam Pl. proti meni gre naravnost po ravni poti, nemo ire quemquam publicā prohibet viā Pl. (dvoumno), maris et viae conficere iter Ap. potovanje (po morju in po poti na kopnem =) po suhem in po morju; preg.: qui sibi semitam non sapiunt, alteri monstrant viam Enn. ap. Ci., de via in semitam degredi Pl., totā viā errare Pl. popolnoma se motiti.

2. occ.
a) cesta v mestu, ulica: Ter. idr., Pompeius … fossas transversas viis (sc. oppidi) praeducit C., strata viarum V. tlakovane ceste, Sacra (sacra) via Varr., Ci., Suet. ali via Sacra H., Suet. Sveta cesta v Rimu, ki je vodila z Velije (od Karin) preko Foruma na Kapitol(ij); tako ime je dobila, ker so ob njej opravljali razne svete obrede, po njej so se pomikali tudi zmagoslavni sprevodi iz mesta k svetišču na Kapitolu, kjer so se vojskovodje triumfatorji zahvaljevali Jupitru za zmago in mu žrtvovali.
b) taborska cesta, taborska ulica: castra … angustiis viarum … contrahit C.
c) hodnik v gledališču: Mart., Tert.

3. metaf.
a) pot: extra anni solisque vias V. izven (zunaj) obratnikov (povratnikov), tellus viam in Tartara fecit O. je odprla pot v Tartar, je naredila Tartar dostopen, quam viam ad superos habet? Sen. tr. kako se hoče vrniti na zgornji svet (= iz podzemlja)?, aquarum viae O. vodotoki, struge, kanali (vodotoči, vodotočine), nec reperire viam atque evolvere posset in mare se Xanthus V., Alpheum fama est … egisse vias subter mare V. da je naravnal svoj tek, per quasdam a medio intestino usque ad portas iecoris … ductas et directas vias Ci. (o požiralniku), vocis via O. pot glasu = grlo, vitales viae et respiramina O. ali spirandi viae O. pota dihanja, sopenja = dušnik, sapnik, volans … arsit arundo signavitque viam flammis V.; abstr.: viam ingredi Ci., L., Q. ali inire Ci. nastopiti pot, stopiti na pot, ubrati pot, podati se, viam aperire potentiae, luxuriae Vell., mortis ali leti via O., V. pot v smrt; v aliteraciji: ad gloriam virtutis viā grassari S., vitae via Ci., invia virtuti nulla est via O., fit via vi V. s silo si krčijo pot; occ. prava pot: redire in viam Ter. (= redire in veram viam Pl.) = spametovati se, de via decedere Ci., utor viā Ci. ubiram pravo (srednjo) pot, hodim po pravi (srednji) pot
b) raza, reža, razpoka: alite finditur in solidum cuneis via V.
c) trak, proga v (na) kakem oblačilu: vestes … quas femina Coa texuit auratas disposuitque vias Tib.

4. meton. pot = (po)potovanje, hoja, vožnja, pohod, hod, marš: in via Ter., inter vias Pl., Ter. ali inter viam Ci. ep. (?) med potom (potjo), spotoma, de via languere Ci. bolehati (biti onemogel) od potovanja, fessus de via Ci., viae labor O., viae causa O. prihoda, thesauri auxilium viae V., temptamus viam V., viam facere Pl., O. potovati, boreas suadet viam O. odriniti, tridui viam procedere C. za tri dni hoda se pomakniti naprej, multorum dierum viam progredi Ci., unam tibi viam et perpetuam esse vellent Ci. da bi želeli, da se nikdar ne povrneš, ferte viam vento facilem V.; rectā viā Pl., Ter., O., Sen. ph. naravnost, rectā viā in pistrinum proficisci Ter., rectā viā narrare Ter. naravnost, gladko povedati, primā viā Pl. ob začetku poti = takoj od začetka; pesn.: via maris O. vožnja po morju, lassus maris et viarum H. truden od potovanja (sit potovanja) po suhem in po morju; tako tudi: odio maris atque viarum H., taedio viarum ac maris T.

5. metaf.
a) pot = priložnost, prilika, sredstvo, pripomoček, pomoček: habeo certam viam et rationem Ci., viam fraudis inire L., via domandi V., via prima salutis, Vesta duces, si qua via est V., qua est via proxima leto V. kjer je smrti odprta najbližja pot, nulla viam fortuna regit V. ne uravnava korakov = ne pospeši poskusa.
b) pot = način, postopek, postopanje, ravnanje, metoda: patrum Ter., aliā aggrediemur viā Ter., legatos eādem viā aggressus est S., per omnes vias leti L., litigandi vias tradere Ci., colendi via V., via curandi, medendi Cels., vitae via Ci., H., Sen. ph., Lact., rectam vitae viam sequi Ci., via vivendi Ci., utraque (sc. lex) suā viā it Sen. ph. gre svojo pot; adv. abl. viā po pravem postopku, po pravi metodi, metodično, pravilno, v pravem redu: Ter. idr., viā dicere, progredi Ci., ratione et viā procedat oratio Ci., in omnibus, quae ratione docentur et viā Ci., via quadam et ratione Ci.

Opomba: Star. gen. sg. viās: Enn. ap. Prisc.; viāī: Enn., Lucr.

vībīx -īcis, f (sor. z vibrāre; prim. let. wībele proga, maroga, wīle šiv, proga, brazgotina) proga (od udarca), maroga, progasta podplutba, modrica, oteklina, brazgotina (od udarcev), starejše krotovíca: Ca. ap. Non., Pl. ap. Varr., Fest., Prisc., insignitas iniurias, plagas, verbera, vibices, eos dolores atque carnificinas per dedecus Ca. ap. Gell, si puteal multa cautus vibice flagellas Pers., verberum vulnera atque vibices pellibus ovium recentibus inpositis obliterantur Plin., quale[s] illic homunculi vibicibus livid[in]is totam cutem depicti Ap., erubescit apud eos, si qui non infitiando tributa plurimas in corpore vibices ostendat Amm.; pren.: introspice ulcera et vibices animae eius Ambr. — Soobl. vībex -īcis: Prisc. (z obema obl.), Adamantius Martyrius ap. Cass.