Franja

mrâv m, mn. mrȃvi, rod. mn. mrávā in mrávī zool. mravlja: crni ili mrki mrav; rusi ili šumski mrav, bijeli, beli -i termiti; vrijedan, vredan kao mrav priden kot mravlja; prođoše me mravi spreleteli so me mravljinci; ni -a nisam zgazio tudi mravljice nisem pohodil; eto ih iz varoši pljeva i mrav, ima ih na milijune iz mesta jih je brez števila, na milijone jih je

mravlj|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Ameise (bradata Bärtige)
amazonska mravlja Amazonenameise
azteška mravlja Azteca-Ameise
mravlja buldog Bulldogameise, Springameise
črna (potna) mravlja Schwarze Wegameise
faraonska mravlja Pharaoameise
gonjaška mravlja Treiberameise
krojaška mravlja Blattschneiderameise
lesna mravlja [Roßameise] Rossameise, vrsta: die Holzameise
mravlja medičarica Honigameise
ognjena mravlja Feuerameise
poljska mravlja Wiesenameise
potujoča mravlja Wanderameise
rdeča gozdna mravlja Rote Waldameise (velika Große)
roparska/krvavordeča mravlja Raubameise, Blutrote Raubameise
rumena mravlja Gelbe Wiesenameise
smaragdna mravlja Smaragdameise
smrdeča mravlja Stinkameise
tatinska mravlja Diebsameise
mravlja tkalka Weberameise
travniška mravlja Gelbe Wiesenameise
velika mravlja Riesenameise, vrsta: [Roßameise] Rossameise
vozlasta mravlja Knotenameise (rdeča Rote)
žitna mravlja Ernteameise
figurativno priden kot mravlja emsig, ameisenhaft, mit Bienenfleiß

mrávlja zoologija ant

bela mrávlja (termit) white ant, termite
krilata mrávlja winged ant
biti priden, marljiv kot mrávlja to be as busy as a bee, to work like a beaver

mrávlja (-e) f zool. formica:
priden kot mravlja laborioso come una formica
črna mravlja lasio (Lasius niger)
lesna mravlja camponotino (Camponotus ligniperdus)
rdeča mravlja formica rossa, dei boschi (Formica rufa)
rjava mravlja formica fosca (Formica fusca)
velika mravlja camponotino (Camponotus herculeanus)
bele mravlje termiti (sing. -e) (Isoptera)

preveč [è] [zuviel] zu viel (kruha, sladkorja, hrupa [zuviel] zu viel Brot, Zucker, Lärm); v neprimerni meri: über Gebühr
veliko preveč viel zu viel, viel zu sehr
več kot preveč übergenug
vse preveč [allzuviel] allzu viel, [allzusehr] allzu sehr
ne preveč (pameten, priljubljen) nicht besonders (klug, beliebt)
kar je preveč, je preveč! was [zuviel] zu viel ist, ist [zuviel] zu viel!
s pridevnikom über- (pameten übergescheit, priden überfleißig, vnet übereifrig, kisel übersäuert), super- (pameten superklug), z glagolom über- (naprezati/obremenjevati überanstrengen, überfordern, überstrapazieren, posušiti übertrocknen, mešati überrühren, okisati übersäuern, popasti überweiden, poudarjati überbetonen, raztegniti überdehnen, vprašati koga (jemanden) überfragen, začiniti überwürzen), ver- (osoliti versalzen, popoprati verpfeffern)
figurativno preveč si naložiti sich [zuviel] zu viel zumuten, sich übernehmen
preveč si dati opraviti z [zuviel] zu viel Federlesens machen von
preveč si dovoliti sich [zuviel] zu viel herausnehmen, sich große Freiheiten herausnehmen
preveč si privoščiti es zu bunt treiben
preveč še s kruhom ni dobro [allzuviel] allzu viel ist ungesund, das ist des Guten [zuviel] zu viel
to je preveč (to je od sile) das schlägt dem [Faß] Fass den Boden aus, das geht über die Hutschnur, das ist die Höhe!, da hört doch alles auf!

prídkan (-a -o) adj. hipok. od priden bravo

purché cong. da le, le če:
ti porto con me purché tu stia buono vzel te bom s sabo, le če boš priden

rítka (-e) f pog. (zadnjica) sederino, culetto, popò:
bati se za svojo ritko temere di perdere la propria carica
če ne boš priden, jih dobiš po ritki se non stai buono, le prendi

sagesse [sažɛs] féminin modrost, razumnost, razum; pridnost, ubogljivost; nravnost

sagesse des nations narodna, ljudska modrost, izražena zlasti v pregovorih
dent féminin de sagesse modrostni zob
conseils masculin pluriel de sagesse pametni nasveti
cet enfant est d'une sagesse exemplaire ta otrok je vzorno priden

spáti (spím)

A) imperf.

1. dormire:
spati kot polh, kot klada, kot jazbec, kot ubit dormire come un ghiro, come un tasso, della grossa
spati na prostem, na tleh dormire all'aperto, per terra
dobro spite! (kot voščilo) buon riposo!
spati mirno spanje dormire sonni tranquilli
spati pri kom dormire, pernottare da qcn.

2. (počivati) riposare:
pozimi rastline spijo d'inverno le piante riposano

3. giacere (sepolto), essere sopito, essere nascosto, trovarsi:
spolnost v otroku še spi nel bambino la sessualità è ancora sopita
rudno bogastvo spi pod zemljo le risorse minerarie giacciono sepolte sotto terra

4. (biti pokopan) riposare; esser sepolto:
na tem pokopališču spijo njegovi starši in questo cimitero riposano i suoi genitori

5.
spati pri dormire con, avere rapporti sessuali con
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priden je, kadar spi è bravo quando dorme
glede tega lahko mirno spiš quanto a questo puoi stare tranquillo
hoditi, iti s kurami spat andare a dormire con le galline
spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
PREGOVORI:
kakor si boš postlal, tako boš spal come uno si fa il letto, così dorme
nesreča nikoli ne spi i guai vengono senza chiamarli

B) spáti se (spí se) imperf. impers. (biti zaspan) avere sonno:
spi se mi ho sonno

there [ðɛ́ə]

1. prislov
tam, tamkaj; tu, tukaj
figurativno takoj, précej; tja; v tem (pogledu)

there and back tja in nazaj
there and then takoj, précej, na mestu
down there tam doli
here and there tu in tam
here, there and everywhere vsepovsod
in there tam notri
neither here nor there ne tu ne tam, figurativno nepomemben
out there tam zunaj
over there tam preko
from there od tam, od tod
up there tam gori
there it is! v tem je težava! to je tisto! tako je s stvarjo!
there is the rub tu je (tiči) težava
there you are! (vidiš) kaj sem ti rekel! zdaj pa imaš!
I have been there before sleng to že vse vem
to have been there sleng dobro se spoznati
all there pogovorno pameten, preudaren, priseben
he is not all there on ni čisto pri pravi (pameti)
there I agree with you v tem (pogledu) se strinjam z vami
we had him there v tem smo ga prelisičili
to get there sleng doseči kaj, uspeti
put it there! postavi (daj) to tja!; figurativno udari(te) v roko! (v znak sporazuma)

2.
(oslabljeno) tam, tu (se ne prevaja: pred neprehodnimi glagoli često brezosebno)

there is je, se nahaja
there are so, se nahajajo
there was a king bil je (nekoč) kralj
there is no saying ne da se reči
there arises the question... nastaja vprašanje...
there comes a time when... pride čas, ko...
will there be any lecture? ali bo (kako) predavanje?
what is there to do? kaj naj storimo?
never was there such a man nikoli ni bilo takega človeka
there's a man at the door nekdo je pri vratih
there were many cases of influenza bilo je mnogo primerov gripe

3. medmet
glej! no! na!; pomiri se!

there! no, no, pomiri se! bodi no dober (priden, spodoben)!
don't cry! no, no, ne jokaj!
there now! glej ga no
so there! zdaj pa imal! zdaj pa je dovolj!
well there čuj!
there, didn't I tell you? na, ali vam nisem rekel?
there, it is done! na, pa je narejeno!
there's a good girl! bodi dobra, pridna deklica (in podaj mi knjigo)!; dobra deklica si, tako je prav (ker si mi podala knjigo)!

totò otr.
fare totò našeškati:
se non stai buono, la mamma farà totò če ne boš priden, te bo mama šek šek

ἐγ-κονέω (gl. δια-κονέω) ep. poet. hitim, sem delaven, priden, hitro delam; pt. hitro, urno.

φιλοπονέω ljubim delo, sem delaven (priden, marljiv).

φιλό-πονος 2 (πόνος) 1. delaven, priden, marljiv περί τι. 2. naporen, težaven, trudapoln. – adv. -πόνως ἔχω πρός τινα sem marljiv, vnet proti komu.

пай m

1. delnica, delež;
товарищество на паях delniška družba;

2.
п. мальчик priden, dober deček