Franja

profit¹ [prɔ́fit] samostalnik
ekonomija dobiček, korist
(često množina) dohodek, skupiček, čisti dohodek
pravno donos (od zemlje); korist, prednost

gross profit bruto dohodek
net profit neto dohodek
excess profit izredni dobiček
rate of profit profitna mera
to leave a profit prinesti dobiček
to make a profit on zaslužiti kaj s čim
to sell at a profit prodati z dobičkom
profit and loss account obračun
small profits quick returns majhen, a takojšen dobiček
to turn s.th. to profit obrniti kaj sebi v prid
to his profit v njegovo korist

prvénstvo s (csl.)
1. prvenstvo: boriti se o prvenstvo u državi; dati kome prvenstvo; zadobiti prvenstvo
2. prednost: stari dugovi imaju prvenstvo nad novima
3. šport. prvenstvo, prvo mesto: naši sportaši zasluženo su osvojili prvenstvo

pull¹ [pul] samostalnik
potegljaj, poteg, vlečenje, vlek
tehnično vlečna sila; privlačnost, sila privlačnosti; požirek, dušek; ročaj, držaj (zvonca); veslanje, zavesljaj
šport (golf, kriket) udarec, zamah (poševno, zlasti na levo); zadrževanje (konja z vajetmi); utrjujajoč vzpon, velik napor (long pull)
prednost (of, on, over pred)
sleng vpliv, zveze, protekcija (with)
tisk (poskusni) odtis

a long pull uphill težek vzpon
the long pull presežek, dodatek k plači
a heavy pull on s.o.'s purse draga stvar
to go for a pull iti veslat
it is a hard pull to je naporna stvar
to have the pull of s.o. imeti prednost pred kom
to have a pull with s.o. imeti vpliv na koga, imeti protekcijo pri kom
tisk to take a pull napraviti odtis
to take a pull at the bottle cukniti ga iz steklenice
to give a pull at povleči, potegniti kaj

purchase¹ [pə́:čəs] samostalnik
nakup, nakupovanje, kupovanje, kupčija; iztržek, (letni) dohodek
pravno pridobljeno premoženje z nakupom (ne z dediščino)
navtika priprava za dviganje, vzvod, škripec, vrv, dvigalo
figurativno vpliv, vpliven položaj, prednost, moč

to make a purchase of kupiti kaj
to make purchases nakupovati
his life is not worth an hour's purchase nima več ure življenja

right-of-way [ráitəvwéi] samostalnik
pravno pravica svobodnega prehoda
avtomobilizem prednost, pravica prehitevanja, prednost v cestnem prometu

scēttro m

1. žezlo; ekst. kraljevska, vladarska oblast

2. ekst. pren. absolutna premoč, primat, prvenstvo; prednost:
detenere lo scettro (di) biti nekronani kralj (česa)

seges -etis, f (iz kor. *seg- sejati, ki je domnevno inačica kor. *seq- v glag. secāre)

1. setev na polju do žetve, posevek, strn, strnína: VARR., SEN. PH. idr., segetis canae stantes percurrere aristas O., in segetem veluti cum flamma furentibus austris incidit V., seges farris ... matura messi L., lini, avenae V., leguminum COL., seges Indorum SEN. TR. dišave, bis segetem densis obducunt sentibus herbae V. nasad (vinskih trt); v pl.: LUCR., SEN. PH. idr., laetae (bujne) segetes CI., V., COL.; pren. korist, prednost, prid, obresti, dobiček: uberius nulli provenit ista seges O., historiarum scriptores ... quae tamen inde seges? IUV., seges scelerum PRUD.

2. meton. zorano in posejano (obsejano) polje, žitno polje, njiva: CA., L. idr., in segetem fruges dare CI. POËT. sejati, seges dicitur ea pars agri, quae arata est et consita FEST., segetes secundae et uberes CI., cohortes frumentatum in proximas segetes mittit C., segetes occat tibi mox frumenta daturas H.; pesn. vsako rodno (rodovitno) polje, posejano (posajeno) polje, njiva, posevek, sadišče, log, poljana, področje: ubi prima paretur arboribus (vinskim trtam) seges V., fert casiam non culta seges TIB.; šalj.: stimulorum seges PL. setvišče ostnov, gorjač, krepel, korobačev, bikovk (o sužnjih, ki jih vedno pretepajo); pren. polje = področje, poprišče, prizorišče, torišče: beneficium haud sterili in segete ACC. AP. NON., quid odisset Clodium Milo, segetem ... suae gloriae CI., seges criminum ARN.

3. metaf. gosta množica, velika množica, množina, mnoštvo, sila, neštetost: CL. idr., seges clipeata virorum O., concurret suae segeti O., segetes nefandae O., ferrea telotum seges V., nostrae seges osculationis CAT.

sopravvēnto

A) avv. navt. na vetrni strani:
navigare sopravvento pluti v privetrju

B) agg. invar. privetrn, izpostavljen vetru

C) m

1. navt. privetrje, privetrna stran, izpostavljenost vetru

2. pren. prednost, premoč:
prendere il sopravvento su doseči prednost, premoč nad čim

Stärke², die, (-, -n) (Vorteil, starke Seite) prednost, odlika

start¹ [sta:t] samostalnik
start, odhod
aeronavtika vzlet; startna točka; možnost za start; znak za start; začetek
šport prednost; trzaj, zdrznjenje, planitev kvišku; izbruh; presenečenje; začasen napor; naključje, slučaj

at the start v začetku, skraja, sprva
by fits and starts v presledkih
from the start od samega začetka
from start to finish od začetka do konca
start of fancy figurativno muha, domislek
false start šport, figurativno napačen start
fiying start leteči start
a good start in life dober začetek v življenju
a rum start pogovorno veliko presenečenje
to appear at the start šport pojaviti se na startu, iti na start
to awake with a start planiti iz spanja
to give the start dati znak za start
to give s.o. a start (in life) pomagati komu pri startu v življenje
to give s.o. a start prestrašiti koga
I can give him 10 yards start and beat him (in the race) lahko mu dam 10 jardov prednosti in ga premagam (v teku)
I gave the wheel a start pognal sem kolo
to get the start of one's rivals prehiteti svoje tekmece
to make a start začeti
to make a new start in life začeti novo življenje
to work by fits and starts delati s pogostnimi presledki (neredno, neenakomerno)

superiority [sjupiəriɔ́riti] samostalnik
večja moč, premoč, superiornost (in v čem, to, over nad čem)
prvenstvo, nadoblast, nadvlada; posebna pravica, prednost; oblast

superiority complex večvrednostni kompleks
superiority in men and material premoč v moštvu in materialu

supremacía ženski spol premoč, vodstvo; prednost

supremacía marítima gospostvo na morju
tener la supremacía imeti ali dobiti premoč

Übergewicht, das, prekomerna teža, prevelika teža (tudi figurativ); Heerwesen, Militär, beim Schach: prednost; (das) Übergewicht bekommen/kriegen prevrniti se

ūsus -ūs, m (ūtī)

1. raba, (u)poraba, (u)porabljanje, izkoriščanje, izraba, izrabljanje, poseganje po čem, úzus, navada, običaj: Plin., Q., Vell., Suet., Lamp., Amm., Icti. idr., armorum Cu., lini C., omnium rerum L., fons usui opportunus S., publicus usus H., nati in usum laetitiae scyphi H. za uživanje veselja, ad usum domesticum Ci., multa ad usum suum reservabat Ci., rem usui destinare Cu., quod satis in (za) usum est L., ferreus assiduo consumitur anulus usu O., fregit anulum, ne usui esset (da se ne bi uporabil (uporabljal), da ne bi rabil za … ) ad facienda pericula T., aliquid in usu habere C. rabiti, uporabljati, neminem in usu habes Plin. iun. nikogar ne uporabljaš za svoje opravke, naves non eundem usum celeritatis habebant C. niso bile zmogle enake hitrosti, in usu verbum esse coepit Sen. rh. je prišla v rabo, est mihi in usu Plin. iun. navajen sem, navado (v navadi) imam, pars umida … versa est in corporis usum O. v tvarino, (u)porabno za telo = v meso; occ. kot jur. t.t. (u)poraba = raba, izraba, užitek, uživanje tuje lastnine: usus et fructus Ci. ali usus fructusque Sen. ph.; pogosteje asindet. usus fructus Ci. poraba in užitek, usus (et) auctoritas Ci. (gl. auctoritas), usu capere (gl. usu-capio); meton. korist, prid, uporabnost, izkoristek, dobiček, dobitek, prednost, obresti, starejše obrestek: levis fructus, exiguus usus Ci., nescis, quem praebeat (sc. nummus) usum H., magnos usūs affere Ci., aliquis fuit usus in malo O., usui esse alicui Ci., S., N., Sen. rh. biti komu v korist (v prid), koristiti komu, ex usu esse Ter., C., Ci. koristiti, biti v korist, si quis usus mei est L. če morem kaj koristiti.

2. izvrševanje, opravljanje, vršitev, praksa: usus forensis Ci. izvrševanje odvetništva, odvetnikovanje, odvetniška služba, ad athletarum usum pertinere N. k atletskemu poslu (rokoborbi), homines traducere ab usu rerum rusticarum ad litem insolitam Ci., artis usus vulgaris Ci.; meton.
a) vaja: usus cotidianus et exercitatio C. vaja in urjenje, usu obduruerat civitatis patientia Ci., si usus magister est optimus Ci., usus magister egregius Plin. iun.
b) izurjenost pri izvajanju, izvrševanju česa, izkušnja, izkušnje, izkušenost, praksa: res posita in usu militari Ci., habere magnum in re militari usum C., duces usu praestantes N., nullius usūs imperator C., usu belli praestare N. po izkušenosti v vojni (v vojnih zadevah), usum in re publica habere Ci., amicitiam nec usu nec ratione habere cognitam Ci. niti po (osebnih) izkušnjah niti umevno (racionalno), usus ac disciplina C., usus eius provinciae C. izkušnje o tej provinci, usu rerum antecedere Ci. v poznavanju sveta, ars et usus T. teorija in praksa.

3. potreba, potrebščina, potrebnost, nuja, nujnost: in tot rerum usu necessario L., usum provinciae supplere Ci. nujne potreb(ščin)e, quae ad navium usum pertinent C. ladijske potrebščine, ad usum belli N., Cu. za potrebe vojne; usus est potreba je, treba je; abs.: mihi sic est usus Ter. brez tega pač ne morem biti, quando usus est Pl., si quando u. esset Ci., urbi multitudinem, ubi usus non esset (kadar bi ne bila potrebna), oneri rebatur esse L., de ceteris … dicemus, si usus fuerit Ci.; z abl. rei (v sl. gen.) ob dat. personae ali tudi brez njega: Gell. idr., usus est filio argenti minis Pl., si quid erit, quod extra magistratūs curatore usus sit Ci., naves, quibus consuli usus non esset L. ki jih konzulu ni manjkalo, tacere nequeo, quod tacito usus est Pl. ko je treba molčati, ad eam rem usus est homine astuto Pl.; z odvisnim stavkom: an quoiquamst usus homini, ut se cruciet? Ter. ali lahko ima kak človek potrebo … ; v enakem pomenu tudi usus adest: cum adesset usus C.; usus venit potreba nastopi: si usus veniat C., cum ad praetorem usus veniet Pl.; z abl. (v sl. gen.) ubi usus veniat consertā manu Pl.; ūsū venit, gl. ūsū-venit.

4. občevanje, druženje s kom, pozna(va)nje koga, (po)znanstvo s kom: Suet. idr., inter nosmet vetus usus intercedit Ci., in tanto usu nostro Ci. pri tako prisrčnem občevanju, cum Metellis erat ei non modo hospitium, verum etiam domesticus usus Ci., alicuius usum benevolentiamque retinere Ci. prijazno občevanje (ἓν διὰ δυοῖν); v obscenem smislu spolno občevanje, spolni odnos, polteno druženje: O., Tib.

ūtilitās -ātis, f (ūtilis)

1. rabnost, (u)porabnost, pripravnost, primernost, sposobnost, vrlost, koristnost, korist: Ulp. (Dig.) idr., summa utilitas est in eis, qui militari laude antecellunt Ci., belli utilitatem retinere Ci.

2. korist, koristnost, raba, ugodnost, prednost, hasek (starejše hasen), prid, dobitek, dobiček, obresti, obrestovanje (starejše obrestek), sreča, blaginja, blagor ipd.: Pl., Ter., Varr., N. idr., communis Ci. državna blaginja, splošna blaginja, splošni (državni) blagor, utilitas salusque provinciae Ci., utilitas parta per amicum Ci., utilitas si amicitias conglutinaret Ci., nihil referre ad utilitatem suam Ci., servire commodis utilitatique Ci., utilitatem habere Ci., utilitati esse alicui Ci. koristiti, pomagati, v korist (prid, pomoč) biti (komu), utilitatem fovere T., res maximae utilitatis C., utilitatis causā Ci. zaradi koristi, utilitatis causā Icti. zaradi obče blaginje, exigit utilitas Icti. lastna korist, levissimam delectationem gravissimae utilitati (koristno ukvarjanje) anteponunt Ci.; pogosto v pl.: ad ceteras utilitates (k drugim mnogoterim koristim) haec quoque opportunitas adiungitur Ci., utilitatibus tuis paruit Ci. izkazal se ti je (za) mnogotero koristnega, zate se je izkazal koristnega v mnogih ozirih, utilitatibus tuis possum carere Ci. tvoje usluge lahko pogrešam, utilitates ex amicitiā maximae capientur Ci., Tiro mirabiles utilitates mihi praebet Ci. ep. mi čudovito služi.

vantage [vá:ntidž] samostalnik
šport prednost; (redko) ugodnost

vantage ground ugodno (višje) mesto, ki daje prednost (nad nasprotnikom)
vantage point ugodna izhodiščna točka

vantaggio m (pl. -gi)

1. prednost

2. korist, ugodnost:
a vantaggio v korist
a tuo vantaggio v tvojo korist, tebi v korist
ricavare, trarre vantaggio da qcs. imeti korist od česa
tornare a vantaggio biti v korist

3. šport prednost:
portarsi in vantaggio doseči prednost (pred nasprotnikom)

ventaja ženski spol premoč, prednost, posebna pravica, korist, ugodnost, dobiček; doklada k plači

juego de ventaja hazardna igra
buscar su ventaja skrbeti za (misliti na) svojo korist
dar ventaja dati prednost, dati ugodnost
llevar (ali tener) ventaja imeti prednost (sobre pred)
eso redunda en su ventaja to je ugodno zanj
sacar ventaja (de, a) imeti korist (od)

virtue [və́:tju, -ču:] samostalnik
krepost, vrlina, čednost, odlika
figurativno čistost, nedolžnost, neoporečnost; dobra lastnost; sposobnost; vrlost; prednost, visoka vrednost; delovanje, učinkovitost, uspeh
zastarelo pogum, duh (moža)

without virtue brezuspešno, brez učinka
by virtue of s pomočjo; na temelju (česa)
in virtue of zaradi, na temelju
in virtue whereof na temelju česar
a woman of virtue krepostna žena
a lady of easy virtue lahkomiselna, nekrepostna žena
patience is a virtue potrpežljivost je vrlina
virtue is its own reward krepost je sama sebi nagrada
to make virtue of necessity iz sile (nuje) napraviti vrlino

Vorfahrt, die, prednost; Straße mit Vorfahrt prednostna cesta; Vorfahrt haben imeti prednost