Franja

legalizar [z/c] (uradno) potrditi, overiti, legalizirati

objelodániti -lòdānīm (ijek.), obelodániti -lòdānīm (ek.)
1. objaviti, izdati: objelodaniti knjigu, članak
2. dokazati, potrditi: objelodaniti nečiju krivicu, saučesništvo
3. spraviti na dan, odkriti, razodeti: objelodaniti nečije nevaljalstvo; objelodaniti neolitska staništa

odòbriti òdobrīm (rus.)
1. odobriti: molba mu je odobrena; odobriti kome odsustvo, molbu
2. potrditi: odbor je plan odobrio; komisija je kolaudaciju odobrila s pohvalom
3. sprejeti: izvršno vijeće, savezno izvršno veće odobrilo je uvoz repromaterijala
4. zapisati v dobro: odobrili smo na vašem tekućem računu sto hiljada dinara; odobrio sam vas na računu

okabúliti okàbūlīm (t. kabul, ar.)
1. privoliti, dovoliti: ne mogu okabuliti da me na ovaj način napada, vrijeda
2. odobriti, potrditi: to je naš odgovor, čestiti pašo, ako ga samo ti okabuliš

omologare v. tr. (pres. omōlogo)

1. homologirati, potrditi

2. ratificirati

3. odobriti:
omologare un prototipo odobriti prototip

4. priznati, registrirati (rekord, dosežek)

5. standardizirati

osnážiti òsnāžīm
I.
1. okrepiti: osnažiti državnu vlast
2. okrepčati: kad je sestra brata osnažila
3. potrditi: osnažiti odluku, presudu prvostepenog suda
II. osnažiti se okrepiti se

own² [óun]

1. prehodni glagol
imeti (v posesti); priznati za svoje, priznati, potrditi

2. neprehodni glagol
dopuščati, pokoriti se, priznati (to)

to own o.s. defeated priznati svoj poraz
pogovorno to own up odkrito priznati

ozvàničiti -īm uradno priznati, potrditi: ozvaničiti vukovicu u Srbiji, gajicu u Hrvatskoj

pass³ [pa:s]

1. prehodni glagol
iti mimo (naprej, čez, skozi, preko); peljati mimo, prehiteti (npr. avto)
figurativno izpustiti, preskočiti, ne zmeniti se za kaj; narediti izpit; prekoračiti, preseči, presegati (it passes my comprehension tega ne razumem, presega moj razum)
ekonomija ne plačati (dividend); speljati skozi (žico), pogladiti (z roko); pasirati, pretlačiti (skozi sito); prebiti (čas), preživljati; podati (npr. sladkor), razpečavati (ponarejen denar)
šport podati (žogo)
pravno prenesti (premoženje na koga), izreči sodbo (on komu)
naložiti kazen; sprejeti (predlog), izglasovati (zakon); predati (npr. predsedstvo to komu)
priznati veljavnost, privoliti, potrditi, dopustiti; povedati (svoje mnenje on, upon o)
pripomniti, narediti (komu kompliment)
medicina izrezati (ledvične kamne), izprazniti (črevesa, mehur)

2. neprehodni glagol
iti, hoditi (along naprej, by mimo, over čez)
iti ven (out)
voziti se, potovati, prepotovati, priti, jahati; miniti, minevati (čas, bolečina); preminiti, umreti; priti v druge roke, pripasti (to komu)
preiti (iz trdega v tekoče stanje; from ... to)
zgoditi se, pripetiti se; krožiti, iti iz rok v roke; sloveti (for, as za, kot)
veljati za (material that passed for silk)
priti skozi, izdelati (izpit); preiti, izginiti, končati se
parlament biti sprejet (zakon), biti izglasovan, biti potrjen
pravno biti izrečen (sodba); preskočiti igro pri kvartanju, ne igrati

ekonomija to pass an account sprejeti obračun
to pass to s.o.'s account pripisati komu kaj
ameriško, sleng to pass the buck (ali baby) izogniti se odgovornosti; naprtiti odgovornost (to komu), zvaliti krivdo na koga
to bring to pass povzročiti
to come to pass pripetiti se
to pass the customs priti skozi carino, ocariniti
to pass s.th. to s.o.'s credit šteti komu kaj v dobro
to pass one's eye over preleteti kaj z očmi
figurativno to pass the hat pobirati prispevke
to pass hence umreti
to pass judgment obsojati koga
let that pass ne bomo več govorili o tem
to pass muster zadovoljiti, biti zadovoljiv
to pass a remark napraviti neumestno pripombo
it just passed through my mind pravkar mi je šinilo v glavo
it has passed into a proverb prišlo je v pregovor
to pass out of sight izginiti izpred oči, izgubiti kaj izpred oči
to pass s.o. over poslati koga komu
to pass the time prebiti čas
to pass the time of the day izmenjati pozdrave s kom
to pass water izprazniti mehur, urinirati
to pass one's word dati besedo
it will pass dobro je, šlo bo

per-rogō -āre -āvī -ātum (per in rogāre)

1. vpraš(ev)ati, spraševati, izpraševati, povpraš(ev)ati po čem: sententias, sententiam L., T., Sen. ph., magistri perrogant, quid factum a lucis ortu ad illud diei bonum fecerint Ap.; abs.: parum est, censentes audias, nisi et perroges Plin. iun.

2. meton. s povpraševanjem dognati, veljavo pridobi(va)ti čemu, veljavo doseči (dosegati) za kaj, potrditi (potrjevati) kaj: legem Val. Max.

pofèrmati -ām (it. affermare) dial. potrditi, odobriti

potvŕditi pòtvr̄dīm
1. pritrditi: potvrditi nešto ekserom
2. potrditi: potvrditi pismom prijem robe; potvrditi čije riječi
3. birmati

povláditi pòvlādīm odobriti, potrditi, pritrditi: možeš li ti to njemu povladiti?

préconiser [-kɔnize] verbe transitif (pretirano) hvaliti, zelo priporočati, propagirati; religion potrditi (škofa)

préconiser un remède priporočati zdravilo

pritvŕditi prìtvr̄dīm
1. pritrditi: pritvrditi ekserima, čavlima
2. potrditi: ovu su listinu potpisali svjedoci, a pritvrdio je knez

probō -āre -āvī -ātum (probus)

I.

1. preizkusiti (preizkušati), preskusiti (preskušati), pregled(ov)ati, preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, preveriti (preverjati), (pre)kontrolirati, testirati: Petr., Vulg., Aug. idr., denarios, pecuniam Plin., Icti., mensurae publice probatae Icti., munera T., censores villam publicam in campo Martio probaverunt L., ad opera, quae locassent, probanda L., tus probatur candore Plin. kvaliteta kadila se spozna po … , kakovost kadila je razvidna iz … ; metaf. presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati): suo ex ingenio mores alienos Pl., vulgus amicitias utilitate probat O.

2. za dobro (dobrega) spozna(va)ti (šteti), odobriti (odobravati), potrditi (potrjevati), (po)hvaliti, ceniti: Pl., Plin. iun., Corn., Sil., Suet. idr., domum tuam perspexi atque probavi Ci., hoc consilio probato N., Commii virtutem probavit C., consurgunt ii qui et causam et hominem probant C., Asia picem Idaeam maxime probat Plin. v Aziji najbolj cenijo idajsko smolo (dajejo prednost idajski smoli), Iove non probante H. zoper Jupitrovo voljo, proti Jupitrovi volji; z dvojnim acc. prizna(va)ti koga za kaj: Thucydidem auctorem N., Vercingetorigem imperatorem C., aliquem iudicem Ci. (naspr. improbare aliquem npr. testem); z inf. za dobro (primerno, prav) spozna(va)ti, dobro (primerno, prav) se zdeti komu kaj: Caesar probat mare transire C., sive tu Lucina probas vocari H. ali Lucina, če ti je ljubše, da te tako imenujejo; z ACI: remos aptari Cu. spoznati za potrebno (nujno), da se … , arma sumere non ante cuiquam moris quam civitas suffecturum probaverit T. dokler ga občina ne spozna za sposobnega za orožje. —

II.

1. (po)kazati komu kaj kot sprejemljivo (dobro, primerno, ugodno, pohvalno), pohvalo (odobrenje, odobritev) pridobi(va)ti čemu, za kaj: (sc. libros oratorios) tibi valde probabo Ci., suam probare operam studebant C., non vereor, ne hoc officium meum P. Servilio iudici non probem Ci., id Memnoni probari posse Cu. da se da to Memnonu dopovedati; poseb. pogosto refl.: Ligarius in eā legatione sociis ita se probavit C. se je prikupil; in med.: probari alicui C., Ci., N. biti komu po volji, ugajati komu, non probari alicui Cu. ne biti po volji komu, ne ugajati komu; obscurius vitium pro vero probatur Ci. (ob)velja, se sprejme (vzame) za … , vulnus pro ictu gladiatoris probari Ci. da se rana vzame (šteje) za …

2. komu kaj storiti, narediti (delati) verjetno (jasno), poveriti (poverjati), zaupati, (po)kazati, ponazoriti (ponazarjati), (na)slikati, poočititi (poočitovati), izprič(ev)ati, dokaz(ov)ati: Pl., Ph., Q., probas mihi ista, quae dicis Ci., res probat vocem auguris O., tanti maleficii crimen talibus viris Ci., ipsi Catoni rationem facti mei probem Ci., hoc difficile est probatu Ci.; z dvojnim acc.: observantia … memorem se alicui probare Plancus in Ci. ep. izkaz(ov)ati se hvaležnega komu; z ACI: iudicibus probare Verrem contra leges pecuniam cepisse Ci., perfacile factu esse illis probat conata perficere C.; occ.
a) probare aliquem pro aliquo hoteti, da kdo velja za kaj, oznaniti (oznanjati), naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), izda(ja)ti koga za kaj: quem pro illo probare velles Ci., facile ut (sc. te) pro eunucho probes Ter. da lahko dosežeš, da te bodo imeli za skopljenca.
b) z dokazi prikazati koga kot hudodelca, dokazati komu zločin (gr. ἐλέγχειν): qui socii probari non poterant Plin. iun. — Od tod adj. pt. pf. probātus 3

1. (pre)izkušen, preverjen, zanesljiv, dokazan, vrl, (dokazano) dober, izvrsten, odličen, izbran, pošten, sposoben: Col., Ambr., argentum Pl., ut probati et electi in provincias mittantur C., aetatis spatio probati Ci., p. antistites Ci., femina probatissima Ci., homines artium spectati et probati Ci., statua Plin., cultura Q.; od tod probatum est Hyrcanis (z inf.) Sil. Hirkanci imajo navado; superl. adv.: probatissime nosse rem militarem Cass. prav dobro poznati.

2. cenjen, čislan, priljubljen, všečen, prijeten; z dat.: probatus suis filius Ci., probatus carusque nobis Plin. iun., omnibus esse se probatum debet sperare Ci., nemo probatior primoribus patrum L., alicui minus probatum esse N. manj všeč biti komu, ne ugajati komu, probatissima sententia Gell. zelo sprejemljiv nasvet.

provare

A) v. tr. (pres. prōvo)

1. poskusiti, poskušati; preizkusiti, pomeriti:
provare un abito pomeriti obleko
provare per credere če se hočeš prepričati, je treba preizkusiti

2. izkusiti; občutiti; trpeti:
provare la sete trpeti žejo
provare gioia, rabbia razveseliti se, razjeziti se

3. potrditi, potrjevati; dokazovati:
provare la colpevolezza di qcn. dokazati krivdo nekoga

B) ➞ provarsi v. rifl. (pres. mi prōvo)

1. poskusiti, poskušati

2. pomeriti se

prove [pru:v]

1. prehodni glagol
izkazati, dokazati
pravno potrditi, dokazati veljavnost (resničnost); izpovedati, pričati, nazorno pokazati
(tudi tehnično) preizkusiti (a proved remedy preizkušeno zdravilo)

2. neprehodni glagol
pokazati se, izkazati se; uresničiti se, iziti se, izteči se

to prove o.s. obnesti se, izkazati se
to prove otherwise izteči se drugače
it proved a success uspelo je

quittieren einen Betrag, den Empfang: potrditi; eine Rechnung: potrditi prejem denarja; ein Geschäft: dokončati, speljati do konca; den Dienst quittieren oditi (iz službe); etwas quittieren mit reagirati na (kaj) z, v odgovor na (quittieren mit einer ironischen Verbeugung v odgovor se ironično prikloniti)

raccertare

A) v. tr. (pres. raccērto) potrditi, potrjevati; zagotoviti, zagotavljati

B) ➞ raccertarsi v. rifl. (pres. mi raccērto) prepričati se