shaken [šéikən]
1. pretekli deležnik od to shake
2. pridevnik
omajan; razpokan (les); potrt, pobit; zdelan, zmučen
shaken confidence omajano zaupanje
snȕžden -a -o žalosten, otožen, potrt; snȕždenōst ž otožnost, potrtost
snȕžditi se -īm se
1. postati žalosten, otožen, potrt: što si se snuždio za tvoje dvije puške male; ona se snuždi kao tek ulovljena ptica u krleci
2. priti v škripce, v težaven položaj: snuždilo mi se za nekoliko dinara, molim te, ako imaš, posudi mi
sorrowful [sɔ́rouful] pridevnik (sorrowfully prislov)
žalosten, žalujoč, potrt, nesrečen; užaloščen; mračen, otožen, melanholičen; mučen, bolesten; ubog, obžalovanja vreden
a sorrowful accident obžalovanja vredna nesreča
spirit-broken [spíritbroukən] pridevnik
potrt, pobit, malodušen, deprimiran
spiritless [spíritlis] pridevnik (spiritlessly prislov)
brez duha; malodušen, brez poguma, neodločen; potrt, pobit, poparjen, klavrn, deprimiran, brez volje (moči, energije, živahnosti), medel
figurativno mrtev
stricken [stríkən]
1. pretekli deležnik od to strike
2. pridevnik
udarjen, zadet; prizadet; ranjen (zlasti žival)
figurativno potrt, žalosten; utrujen; zvrhan, zvrhano poln
a stricken field figurativno bojišče
a stricken heart ranjeno srce
stricken with fever vročičen
a stricken measure of corn zvrhana mera žita
poverty stricken osiromašel, osiromašen
terror-stricken prestrašen
town stricken with pestilence mesto, v katerem razsaja kuga
well stricken in years sključen od starosti
tame1 [téim] pridevnik (tamely prislov)
krotek, ukročen, udomačen; miren, ponižen. pohleven; ubogljiv, pokoren, poslušen
pogovorno (o rastlini ali zemlji) gojen, kultiviran, obdelan, žlahten, oplemeniten; potrt, neodločen, malosrčen, medel, slab; plašljiv, bojazljiv; neduhovit, dolgočasen (zgodba); nedolžen (dovtip)
tame cat pogovorno, figurativno dobrodušnež (ki se da izkoriščati)
triste žalosten, potrt; mračen, temen, temačen; bolesten, bridek
triste desenlace žalosten izid, fig smrt
está triste (on) je žalosten
es muy triste to je zelo žalostno
de ambiente triste žalostno razpoložen
ponerse triste žalosten ali otožen postati
trīstis -e (etim. nedokončno pojasnjena beseda; po eni teoriji sor. z got. þrīste drzen, predrzen, þraestan (*þraistan) (s)tiskati, po drugi iz indoev. *treis- stiskati, pritiskati (prim. lit. trieškiu stiskam, mečkam, po tretji sor. z gr. δρῑμύς prodoren, oster, grenak)
1. žalosten = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlonosen, zlokoben, zèl (zlà, zlò), hud, nevaren, kvaren, škodljiv, kvarljiv: fata O., res, sors Ci., exta (naspr. laeta) T., morbus O., V., remedia L. škodljiva, responsum L., dicta V., bella H., tempora Ci., calendae H., litterae nuntiique Ci., somnia, Erinys, Tartara V., unda, Hyades, Orion H., Acheron Sil.; subst. trīste -is, n strah, nesreča: triste lupus stabulis V.; acc. n. sg. adv. (le pesn.): resonare triste et acutum H.; klas. adv. le v komp.: iuvenes tristius curantur Ci. zdravljenje mladeničev je nevarnejše.
2. occ.
a) neprijazen, resen, resnoben, strog, osoren, têžek (težák), čemeren, neprijeten, hladen (hladan), (o)zlovoljen, neprijazen (naspr. iocosus, hilaris): tristis et severus senex N., vita tristior Ci., tristis et inpexa antiquitas T., natura Ci., vultus tristior Ci., sorores (= Parcae) Tib., triste et severum dicendi genus Ci., sermone opus est modo tristi, modo iocoso H., tristius respondere Ci. ep.
b) divji, jezen, razdražen, srdit, jar, strašen, grozen, silen: veritas Ter., Eurystheus Ci. (poet.), ursa Stat., navita (= Charon), ira H., irae V., tristibus dictis atrocia facta coniungere T.
3. metaf.
a) oduren, zoprn, grênek (grenák), mrzek, nètéčen (naspr. dulcis): absinthia, sapor, anhelitus oris O., suci, amurca, lupinum V., arbor, glans Plin., tristis aspectu Plin., iaspis tristis (temen) atque non refulgens Plin., lana Mart. umazano črna (že sama na sebi).
b) žalosten, razžaloščen, žaloben, zaskrbljen, otožen, klavrn, pobit, potrt, tožen, starejše dresél(en) (naspr. hilaris, laetus): maesti tristesque H., tristis et conturbatus Ci., cum sederem domi tristis Ci., puella videsne tu illum tristem, demissum? Ci., numquam ego te tristiorem vidi esse Pl.; acc. n. sg. adv. (pesn.): triste salutantes Stat., tristius flere Pr.; pl. subst. m trīstēs (naspr. gaudentes) žalostni, žalosteči se: Plin. iun.; enalaga: exitus tristis (žalosten) atque acerbus L., Alexandri tristis eventus L., funera V., officium O. ali ministerium V. žalostna dolžnost pogreba, dona V. zadušni darovi.
tué, e [tɥe] adjectif ubit; padel (v vojni); figuré izčrpan, potrt, pobit; masculin umrli, padli (v vojni)
tué à l'ennemi padel v vojni
il y a eu trois tués dans l'accident v nesreči so bili trije mrtvi
tȕrōban -bna -o
1. mračen, čemeren: -o nebo, vrijeme
2. žalosten, potrt
weakhanded [wí:khǽndid] pridevnik
slabotnih rok
figurativno poparjen, potrt, brez moči
weary [wíəri]
1. pridevnik (-rily prislov)
utrujen, izčrpan, izmučen; pobit, potrt; težaven, nadležen, dolgočasen, utrudljiv, moreč, neznosen; naveličan (of česa)
2. prehodni glagol
utruditi, izmučiti; nadlegovati, dolgočasiti
to weary out izčrpati
neprehodni glagol
utruditi se; naveličati se; giniti hrepeneti (for po)