Franja

Zadetki iskanja

  • sgasato agg.

    1. degaziran

    2. pog. potrt, pobit
  • shaken [šéikən]

    1. pretekli deležnik od to shake

    2. pridevnik
    omajan; razpokan (les); potrt, pobit; zdelan, zmučen

    shaken confidence omajano zaupanje
  • skrȗšen -a -o
    1. zdrobljen
    2. skrušen, potrt: bolom -o srce
    3. skesan
  • slȍmljen -a -o
    1. zlomljen, polomljen: -a kola
    2. potrt: -a srca
  • snȕžden -a -o žalosten, otožen, potrt; snȕždenōst ž otožnost, potrtost
  • snȕžditi se -īm se
    1. postati žalosten, otožen, potrt: što si se snuždio za tvoje dvije puške male; ona se snuždi kao tek ulovljena ptica u krleci
    2. priti v škripce, v težaven položaj: snuždilo mi se za nekoliko dinara, molim te, ako imaš, posudi mi
  • sorrowful [sɔ́rouful] pridevnik (sorrowfully prislov)
    žalosten, žalujoč, potrt, nesrečen; užaloščen; mračen, otožen, melanholičen; mučen, bolesten; ubog, obžalovanja vreden

    a sorrowful accident obžalovanja vredna nesreča
  • spirit-broken [spíritbroukən] pridevnik
    potrt, pobit, malodušen, deprimiran
  • spiritless [spíritlis] pridevnik (spiritlessly prislov)
    brez duha; malodušen, brez poguma, neodločen; potrt, pobit, poparjen, klavrn, deprimiran, brez volje (moči, energije, živahnosti), medel
    figurativno mrtev
  • stricken [stríkən]

    1. pretekli deležnik od to strike

    2. pridevnik
    udarjen, zadet; prizadet; ranjen (zlasti žival)
    figurativno potrt, žalosten; utrujen; zvrhan, zvrhano poln

    a stricken field figurativno bojišče
    a stricken heart ranjeno srce
    stricken with fever vročičen
    a stricken measure of corn zvrhana mera žita
    poverty stricken osiromašel, osiromašen
    terror-stricken prestrašen
    town stricken with pestilence mesto, v katerem razsaja kuga
    well stricken in years sključen od starosti
  • tame1 [téim] pridevnik (tamely prislov)
    krotek, ukročen, udomačen; miren, ponižen. pohleven; ubogljiv, pokoren, poslušen
    pogovorno (o rastlini ali zemlji) gojen, kultiviran, obdelan, žlahten, oplemeniten; potrt, neodločen, malosrčen, medel, slab; plašljiv, bojazljiv; neduhovit, dolgočasen (zgodba); nedolžen (dovtip)

    tame cat pogovorno, figurativno dobrodušnež (ki se da izkoriščati)
  • triste žalosten, potrt; mračen, temen, temačen; bolesten, bridek

    triste desenlace žalosten izid, fig smrt
    está triste (on) je žalosten
    es muy triste to je zelo žalostno
    de ambiente triste žalostno razpoložen
    ponerse triste žalosten ali otožen postati
  • trīstis -e (etim. nedokončno pojasnjena beseda; po eni teoriji sor. z got. þrīste drzen, predrzen, þraestan (*þraistan) (s)tiskati, po drugi iz indoev. *treis- stiskati, pritiskati (prim. lit. trieškiu stiskam, mečkam, po tretji sor. z gr. δρῑμύς prodoren, oster, grenak)

    1. žalosten = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlonosen, zlokoben, zèl (zlà, zlò), hud, nevaren, kvaren, škodljiv, kvarljiv: fata O., res, sors Ci., exta (naspr. laeta) T., morbus O., V., remedia L. škodljiva, responsum L., dicta V., bella H., tempora Ci., calendae H., litterae nuntiique Ci., somnia, Erinys, Tartara V., unda, Hyades, Orion H., Acheron Sil.; subst. trīste -is, n strah, nesreča: triste lupus stabulis V.; acc. n. sg. adv. (le pesn.): resonare triste et acutum H.; klas. adv. le v komp.: iuvenes tristius curantur Ci. zdravljenje mladeničev je nevarnejše.

    2. occ.
    a) neprijazen, resen, resnoben, strog, osoren, têžek (težák), čemeren, neprijeten, hladen (hladan), (o)zlovoljen, neprijazen (naspr. iocosus, hilaris): tristis et severus senex N., vita tristior Ci., tristis et inpexa antiquitas T., natura Ci., vultus tristior Ci., sorores (= Parcae) Tib., triste et severum dicendi genus Ci., sermone opus est modo tristi, modo iocoso H., tristius respondere Ci. ep.
    b) divji, jezen, razdražen, srdit, jar, strašen, grozen, silen: veritas Ter., Eurystheus Ci. (poet.), ursa Stat., navita (= Charon), ira H., irae V., tristibus dictis atrocia facta coniungere T.

    3. metaf.
    a) oduren, zoprn, grênek (grenák), mrzek, nètéčen (naspr. dulcis): absinthia, sapor, anhelitus oris O., suci, amurca, lupinum V., arbor, glans Plin., tristis aspectu Plin., iaspis tristis (temen) atque non refulgens Plin., lana Mart. umazano črna (že sama na sebi).
    b) žalosten, razžaloščen, žaloben, zaskrbljen, otožen, klavrn, pobit, potrt, tožen, starejše dresél(en) (naspr. hilaris, laetus): maesti tristesque H., tristis et conturbatus Ci., cum sederem domi tristis Ci., puella videsne tu illum tristem, demissum? Ci., numquam ego te tristiorem vidi esse Pl.; acc. n. sg. adv. (pesn.): triste salutantes Stat., tristius flere Pr.; pl. subst. m trīstēs (naspr. gaudentes) žalostni, žalosteči se: Plin. iun.; enalaga: exitus tristis (žalosten) atque acerbus L., Alexandri tristis eventus L., funera V., officium O. ali ministerium V. žalostna dolžnost pogreba, dona V. zadušni darovi.
  • tué, e [tɥe] adjectif ubit; padel (v vojni); figuré izčrpan, potrt, pobit; masculin umrli, padli (v vojni)

    tué à l'ennemi padel v vojni
    il y a eu trois tués dans l'accident v nesreči so bili trije mrtvi
  • tȕrōban -bna -o
    1. mračen, čemeren: -o nebo, vrijeme
    2. žalosten, potrt
  • uncheerful [ʌnčíəful] pridevnik
    žalosten, potrt; nevoljen, nerad
  • vergrämt potrt (od skrbi)
  • weakhanded [wí:khǽndid] pridevnik
    slabotnih rok
    figurativno poparjen, potrt, brez moči
  • weary [wíəri]

    1. pridevnik (-rily prislov)
    utrujen, izčrpan, izmučen; pobit, potrt; težaven, nadležen, dolgočasen, utrudljiv, moreč, neznosen; naveličan (of česa)

    2. prehodni glagol
    utruditi, izmučiti; nadlegovati, dolgočasiti

    to weary out izčrpati
    neprehodni glagol
    utruditi se; naveličati se; giniti hrepeneti (for po)
  • woebegone [wóubigɔn] pridevnik
    žalosten, potrt, užaloščen, neutolažljiv; beden, zapuščen, zanemarjen, propadel, usmiljenja vreden, nesrečen