Franja

bàš adv.

1. (prav, ravno) proprio, appunto:
v dežju ni baš prijetno na pot con la pioggia non è proprio piacevole mettersi in viaggio

2. (pač) ○, se, quando:
delal je, kakor se mu je baš ljubilo lavorava come e quando gli garbava

3. (ravnokar) or ora:
baš je šel mimo è passato or ora

bláten boueux, bourbeux, fangeux, limoneux; crotté

blatni čevlji chaussures ženski spol množine crottées
blatna kopel bain moški spol de boue
blatna pot chemin moški spol boueux
blatni ribnik étang moški spol bourbeux
blatna voda eau ženski spol fangeuse
blatno zemljišče terrain moški spol limoneux

blížji nearer

naj blížja pot the quickest way
vsak je sebi naj blížje charity begins at home

bóžji God's; of (from, like, belonging to) God; divine; godly; godlike

bóžji blagoslov God's blessing
bóžji dar God's gift, gift of God
bóžja hiša church, chapel
bóžje češčenje worship of God
bóžji grob the Holy Sepulchre, (po cerkvah) Holy Week commemorative altar
bóžja pot pilgrimage
bóžja sodba zgodovina ordeal
bóžja milost divine grace
po milosti bóžji by the grace of God
človek bóžji! man alive!
mati bóžja religija Mother of God, Blessed Virgin
služba bóžja divine service (ali worship); public worship, devotion
strah bóžji fear of God
šiba bóžja (figurativno, Atila) Attila, the Scourge of God
biti pri službi bóžji to attend divine service

bôžji de Dieu, divin

božja pot pélerinage moški spol
iti na božjo pot aller (ali se rendre) en pélerinage
ves božji dan toute la sainte journée
služba božja service moški spol (ali office moški spol) divin

bôžji (-a -e) adj.

1. rel. di Dio, divino:
božja ljubezen l'amore di Dio
božja pravičnost la giustizia divina
božja milost grazia divina
naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
božji rop sacrilegio
služabnik božji servo di Dio, sacerdote
služba božja servizio divino, messa
božji grob Sepolcro

2. v medmetni rabi za izražanje:
a) začudenja, presenečenja:
križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
b) nejevolje:
strela božja perdio, perbacco
c) svarila:
za božjo voljo per l'amor di Dio
č) podkrepitve:
kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
ves božji dan tutto il santo giorno
na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. božji mir tregua di Dio
iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
šalj. pog. božja kapljica vino
rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
rel. božja nevesta sposa di Cristo
božja Porodnica Deipara
božja milost grazia divina
božje kreposti virtú teologali
hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
rel. božje razodetje teofania
PREGOVORI:
ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile

branj|e srednji spol (-a …) das Lesen, nekomu drugemu: das Vorlesen; (čtivo) der Lesestoff, die Lektüre; predloga zakona v parlamentu: die Lesung; religija die Lesung (tipološko typologische)
javno branje die Verlesung
branje misli das Gedankenlesen
branje za pred spanjem die Bettlektüre
branje za na pot die Reiselektüre
branje za pokušino die Leseprobe
branje iz roke die Handlesekunst
nezmožnost branja die Leseunfähigkeit
svetilka za branje die Leselampe
hitrost branja die Lesegeschwindigkeit
potreba po branju der Lesehunger
pouk branja der Leseunterricht
vreden branja lesenswert
sadovi branja Lesefrüchte ( množina )

brášno

brášno za na pot food for a journey

breme [ê] srednji spol (breména …) die Last, ki se ga nosi: die Traglast; (peza, obremenitev) die Bürde; zgodovina der Dienst; knjigovodsko: das Soll
knjiženje v breme die Lastschrift
znesek v breme der Sollbetrag
v breme zu Lasten von …
prenos bremen der Lastenübergang
figurativno biti v breme zur Last fallen
znebiti se bremena: znebil se je … eine Last fiel von ihm
|
tehnika ročica bremena der Lastarm
pot bremena der Lastweg
|
breme obresti Zinsenlast
breme skrbi Sorgenlast
pravo dokazno breme Beweislast
podedovano breme Altlast
prevzeto breme Nachfolgelast
realno breme Reallast
socialna bremena Soziallasten množina
|
časti prinašajo bremena Würde bringt Bürde
moje breme je lahko biblično: meine Last ist leicht

brez prep.

1. (za izražanje odsotnosti, manjkanja) senza:
biti brez dela essere senza lavoro
izginiti brez sledu sparire senza (lasciare) traccia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. pot ni brez nevarnosti la strada è (piuttosto) pericolosa
pog. čaj brez tè liscio
brez dvoma senza dubbio, indubbiamente, sicuramente
pren. brez števila ljudi moltissima gente
pošta vzorec brez vrednosti campione senza valore

2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo) senza:
ubogati brez odlašanja ubbidire senza indugio
oditi brez pozdrava andarsene senza salutare nessuno

3. (za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja) senza:
brez knjig mi je dolgčas senza libri mi annoio

4. (za izvzemanje) senza:
bataljon je imel izgube, čez petdeset brez ranjencev il battaglione subì gravi perdite, più di cinquanta caduti senza (contare) i feriti

5. ('brez' + samostalnik v funkciji pridevnika) bot.
brez cvetnih listov apetalo
brez dlak glabro
gost. brez (dodatkov) liscio
brez državljanstva apolide
pren. brez osebnosti amorfo, anodino
brez osnove inconsistente
brez para scompagnato, spaiato
brez perja implume
brez pomoči inerme
brez prebite pare squattrinato
brez predsodkov disinibito, spregiudicato
brez premoženja nullatenente
brez primere incomparabile, ineguagliabile
brez repa in glave scombinato; a casaccio
knjiž. brez šiva inconsutile
brez teka inappetente
brez volje passivo
brez vonja inodoro
brez glasu afono
brez glave acefalo
brez kofeina decaffeinato
avt. brez koles sgommato
gastr. brez kosti disossato
brez krvi esangue
med. brez vročine sfebbrato, apiretico
brez življenja asfittico; esanime; inanimato; morto
('brez' in samostalnik v funkciji prislova)
brez krivde incolpabilmente
brez mere immoderatamente
brez odlašanja prontamente
brez razlike indifferentemente, indistintamente
brez skrbi, strahu tranquillamente
brez sramu svergognatamente
brez vednosti all'insaputa
brez volje passivamente
brez vodstva allo sbando
PREGOVORI:
brez dela ni jela chi non lavora non mangia

brísati límpiar ; (osušiti) enjugar

brisati prah limpiar (ali quitar) el polvo
brisati si pot s čela enjugar (ali secar ali limpiar) el sudor de la frente

brodolom samostalnik
1. (potop ladje) ▸ hajótörésNa ladji doživi brodolom ter kot edini preživeli pristane na samotnem tropskem otoku. ▸ Hajója hajótörést szenved, és ő egyedüli túlélőként partra vetődik egy lakatlan trópusi szigeten

2. (o neuspešni aktivnosti) ▸ hajótörés, csőd, hatalmas vereségPozneje se je poročil, a zakon je doživel brodolom. ▸ Később megnősült, de a házassága hajótörést szenvedett.
Poklicna pot, ki jo je izbral, se je izjalovila, njegovo osebno življenje se je končalo s čustvenim brodolomom. ▸ Az általa választott pálya semmivé foszlott, a magánélete érzelmi csődbe jutott.
Pravi brodolom so v Saporu doživeli slovenski skakalci. ▸ A szlovén síugrók hatalmas vereséget szenvedtek Szapporóban.

Canoss|a [kanósa] ženski spol
figurativno pot v Canosso der Kanossagang

cépiti (drva) to cleave; to split; (drevo) to graft; medicina to vaccinate

cépiti proti kozam to vaccinate against smallpox; figurativno to divide, to separate
cépiti dlake (figurativno) to split hairs
dati se cépiti, biti cepljen to be vaccinated, inoculated
cépiti se to split; to burst; (pot, reka) to fork; (železnica) to diverge

citiran pridevnik
(o dobesedni navedbi) ▸ idézett Citirana določba v nadaljevanju med drugim predpisuje postopek javne dražbe. ▸ Az alább idézett rendelkezés többek között nyilvános árverési eljárást ír elő.To leto, leto 1993, je omenjeno tudi v citiranem članku. ▸ Az 1993-as év szintén szerepel az idézett cikkben.Bleščeča akademska pot ga je pripeljala med najbolj cenjene in tudi citirane znanstvenike. ▸ Ragyogó tudományos karrierje az egyik legelismertebb és legtöbbet idézett tudóssá tette. Citirana literatura naj se navede na koncu članka in naj bo razvrščena po abecedi glede na priimke avtorjev. ▸ Az idézett irodalmat a cikk végén, a szerző vezetékneve szerinti betűrendben kell felsorolni.

cúrek (-rka) m getto (acqua, sangue); fiotto; flusso:
pren. vplivati na koga kot curek mrzle vode essere per qcn. una doccia fredda
pot mu je v curkih lil s čela il sudore gli grondava dalla fronte
pren. dež lije s curkom piove a dirotto

cvetlíčen

cvetlična greda parterre moški spol
cvetlični lonec pot ženski spol à fleurs

čakánje waiting, wait; expectation

čakánje v vrsti (»repu«) queueing (up)
po 20 minutah čakánja after twenty minutes' wait
nimam rad čakánja I don't like waiting
v čakánju je čas dolg (figurativno) a watched pot never boils
politika čakánja the policy of drift

čèš adv. (za uvajanje subjektivno podanega govora ali misli)

1. come dire:
držal se je samozavestno, češ jaz se ne bojim nikogar si dava arie di sicumera, come dire: non ho paura di nessuno!

2. češ da dicendo che; con la scusa, col pretesto che:
prišel je z veliko zamudo, češ da je zgrešil pot venne con molto ritardo scusandosi che si era (si sarebbe) smarrito
zagrozil mi je, češ da naj se pazim mi minacciò dicendomi di stare bene attento

črevó (-ésa) n anat. intestino; budello (di animale):
debelo, tanko črevo intestino grosso (crasso), tenue
slepo črevo intestino cieco
bot. kurja čreva centonchio (Stellaria media)
pren. pot se vleče kot (kurja) čreva la strada è interminabile, lunga come la fame