Franja

course¹ [kɔ:s] samostalnik
tek, potek, postopek; proga, pot, smer; krožek, študij, tečaj; plast; dirkališče; golfišče; korito; kariera
množina menstruacija

main course glavno jadro
fore course sprednje jadro
in the course of med, v teku
in course of time sčasoma
in due course v določenem času, pravočasno
it is a matter of course to se samo ob sebi razume
of course seveda, vsekakor, naravno
course of law sodni postopek
in the course of nature po naravnem zakonu
course of action postopek
to follow (ali pursue) a course of action iti za določenim ciljem
to steer a course pluti v določeni smeri
to stay the course vztrajati do konca, ne popustiti
to take (ali run) one's own course iti svojo pot
to take a course for s.th. ukreniti kaj
words of course navadna fraza
course of treatment zdravljenje

course [kurs] féminin (tekmovalni) tek, dirka; tekma; vožnja, pot; premikanje; gorska tura, vzpon; pluriel nakupovanje (živil itd.), opravki; nakupljene stvari

course d'automobiles, cycliste, de moto, de chevaux avtomobilska, kolesarska, motociklistična, konjska dirka
course à l'aviron, de bateaux à voile veslaška tekma, tekma v jadranju (regata)
course aux armements tekma v oboroževanju
course sur cendrée tek po tekmovalni progi, ki je pokrita z ugaski
course de côte(s) (automobilisme) gorska dirka
course éliminatoire izločilna tekma, predtekma
course essai poskusni tek
course de fond, de demi fond tek na dolge, na srednje proge
course de(s) haie(s) tek čez ovire
course libre (technique) prosti tek
course de 100 mètres tek na 100 m
course de natation plavalna tekma
course d'obstacles, de steeple tek čez zapreke
course de relais štafetni tek
course sur route tek po cesti
course en sac tek, poskakovanje v vreči
course en ski smučarski tek
course de taureau bikoborba
course de vitesse à faible distance (ali: parcours) tek na kratke proge
course en terrain varié tek čez drn in strn
auto féminin de course dirkalen avto
bateau masculin de course tekmovalni čoln
champ masculin de courses dirkališče
cheval de course dirkalni konj
garçon masculin de courses tekač, kurir
ligne féminin d'arrivée de la course cilj (pri tekih, dirkah)
parcours masculin, piste féminin de course dirkalna proga
prix masculin de la course (taksi) voznina
vélo masculin de course dirkalni bicikel
en pleine course v največjem diru
à bout de course na kraju svojih moči
aller au pas de course teči, dirjati
aller faire des courses dans les magasins iti nakupovat v trgovine
j'ai déposé mes courses dans le couloir odložil sem svoje nakupljene stvari na hodniku
donner le départ de la course dati znak za start, za začetek tekme, dirke
être dans la course (familier) biti na tekočem, dobro poznati razmere
faire une longue course en montagne napraviti dolgo turo v planine

curriculum -ī, n (currere)

I. act.

1. abstr.
a) tek, dir: celeri curriculo Pl., Varr. ap. Non.; sicer le pri kom. v abl. curriculo = tekoma, hitro, v diru: ut apud portum te conspexi, curriculo occepi sequi Pl., abi ad litus curriculo Pl., curriculo percurrere Ter.
b) klas. le occ. α) tekmovalni tek, dirka (s konjem ali vozom), konjska (vozna) dirka: Pl., Ter., Varr. ap. Non., quod sine curriculo et sine certatione corporum fiat Ci., curricula equorum L., vix unius horae tempus utrumque curriculum complebat L.; tudi posamezni krog, obtek (pri tekmi): ovum, quod ludis circensibus novissimi curriculi finem facit quadrigis Varr., curricula numerare L., curricula ludorum circensium sollemnia septem esse Gell. β) (o nebesnih telesih) obtek, obhod, krožna pot, krožno gibanje kroženje: solis et lunae Ci. ap. Non., curriculum numquam sedare Ci. poet., medio noctis abactae curriculo V., c. lunae, lunare Gell.

2. met. konkr.
a) voz: Mettium Fufetium equis ad curriculum ex utraque parte deligatum distraxit Varr. ap. Non.
b) occ. α) dirkalni voz: in curriculum quadrigarum incurrere Ci., insistere curriculo quadrigarum T., sunt, quos curriculo pulverem Olympicum collegisse iuvat H., c. biiuge famosorum equorum Suet.; pren.: nec procul a metis curriculo gravis est facta ruina meo O. β) bojni voz: turbati equi … in amnem praecipitavere curricula Cu. —

II. pass. tekališče, dirkališče: qui (Milo Crotoniates) cum iam senex esset athletasque se exercentes in curriculo videret, … Ci.; pogosto pren. tekališče = poprišče, pot: in artis curriculum descendere Corn., hae sunt exercitationes ingenii, haec curricula mentis Ci., deflexit iam aliquantum de spatio curriculoque consuetudo maiorum Ci. s poti in s tira, c. industriae, petitionis Ci., quartum curriculum publicis epulis optinuere a divo Iulio Plin., c. laudis Q.; poseb. (življenjski) tek (tok), pot življenja, tek časa, let: Prud., exiguum vitae curriculum natura circumscripsit, immensum gloriae Ci., honeste curriculum vivendi a natura datum conficere Ci., me ex constituto spatio defensionis in semihorae curriculum coëgisti Ci., versari in suo vetere curriculo Col., semihorae curriculo Gell., Amm.

cursus -ūs, m (currere)

I.

1. tekanje, tek, dir: vincere cervum cursu Pl., ingressus, cursus, accubitio, inclinatio, sessio … Ci., omnis omnium cursus est ad vos Ci. vsi se zatekajo k vam, cursu ac lassitudine exanimati C., cursu et spatio pugnae defatigari C., duplicare cursum C. še enkrat tako daleč teči, še enkrat tolikšno razdaljo preteči, cursu fugere C. v teku, incitato cursu C. v pospešenem teku, magno, vehementissimo cursu C. v silnem diru, cursus cervorum V., Ambr., equorum V., rapidus V., fatigare iaculo cursuque cervos V., cursu superare canem H., Volsci cursu et clamore fessi L., vagi per omnes vias cursus L., fessum cursu trahens corpus L., deflectere cursum ad Gallos L., emetiri cursu uno die ingens spatium L. (o tekaču), iungere cursum equis L. (o pešcih) s konji ujeti se pri teku, incerto cursu ferri L. (o konjih), fugit heros et se tam celerem cursu miratur in ipso O., cursus anhēlus, celer, timidus O., volucer Pr. (o času), descendere (ex lectica) et capere cursum Suet. teči začeti, pognati se v tek.

2. occ.
a) ježa, jahanje, jezdenje, dir: exceptus tergo (equi) … sic cursum in medios (hostes) rapidus dedit V. je tako konja v silnem diru pognal med sovražnike, inhibere paulisper cursum Cu. (o jezdecu), ingenti cursu refugere Cu. (o konjenici) v silnem diru.
b) letanje, let, polet, vzlet: quo cursu deserta petiverit (avis) V., cursum per auras dirigite V., Mercurius … inclinat cursus et easdem circinat auras O., c. aërius (po zraku) O., solito delabere cursu O., longi non falsa pericula cursus O. letanja po zraku.
c) tek (ladje), vožnja (potovanje) z ladjo, plovba, plutje: cursus duplicis per mare Ulixei H., sospite cursu H. po srečni plovbi, dant placidi cursum redeuntibus austri O., propositos pelagi dimittere cursus O. plovbe po moru, unde (sc. ab ora Italiae) in Epirum brevis cursus est Cu.
č) voj. tekalni (hitri, nagli, naskočni) korak: agmen cursūs magis quam itineris modo (s pohodno hitrostjo) ducere L., vix ab impetu et cursu teneri L. vzdržati se napada v naskoku, praeceps c. Vell. (pren.) naskočni tek, naskok; pogosto abl. cursu (= δρόμῳ) s hitrim (naglim, naskočnim) korakom, v hitrem teku: cursu tendere ad aliquem ali ad aliquem locum S., L., cursu in hostem feruntur L. ali cursu ire in hostem Cu., Demoleos cursu Troas agebat V.; prim.: tuis non dicam cursibus (ob tvojih naglih prehodih), sed victoriis (na tvojih zmagovitih potih) lustratae sunt (terrae) Ci.

3. met. hitrost, naglica: in cursu esse Ci. ep. = z vso hitrostjo potovati, adaequare cursum equorum ali longarum navium C., non cursu segnior illo (sc. turbine) per medias urbes agitur V., cursuque praevertere ventos V., non fidere cursu cerva … meminit O.; eo cursu s tako hitrostjo, tako hitro: ad fretum eo cursu contendit, ut prope repentino adventu incautos oppresserit L.

4. pren.
a) (o nebesnih telesih) tek, obtek, obhod, kroženje: Val. Max., Q., solis cursus Lucr., solis cursus annalis Varr., c. solis, lunae, siderum, stellarum Ci. idr., annui cursus solis Ci., cursus annuos conficere Ci. (o soncu), novem lunae cursus Ci., perpetui cursus conversionesque caelestes Ci., solis exortus, cursus, occasus nemo miratur Corn., ad cursus lunae in duodecim menses describit annum L., ad siderum cursum iter dirigere Cu., lunae cursu notare tempora Cu., annum ad cursum solis accomodare Suet., properantis mundi volubilis cursus Sen. ph.; (o blisku): quod (spatium profundi) neque clara suo percurrere fulmina cursu perpetuo possint … nec … Lucr.
b) tek vode, tok, struja: quosdam exaruisse amnes aut in alium cursum contortos … videmus Ci., mutata suos requierunt flumina cursus V. (Ecl. VIII, 4), cum hiems … glacie cursus frenaret aquarum V., cursum mutavit iniquum frugibus amnis H., (fluvii) defrenato volvuntur in aequora cursu O. dero v razbrzdanih navalih v morje, cursibus obliquis fluere O., nec adiri poterat ad iusti cursum amnis L., spatio alvei segnis cursus (fluminis) est Cu., maris cursus alterni et recursus Sen. ph. bibavica, menjajoča se oseka in plima, vehementior fluminum cursus est prono alveo Q., c. aquae Plin. iun., cursus amnium non torrentes rapidique, sed lenes Iust.; pren.: dii eodem cursu, quo fluxere adhuc, res ire patiantur Cu.; medic. tek ali tok tekočin v človeškem telesu: c. pituitae acer, acerrimus, tenuis, levis Cels. tok sluzi, c. sanguinis ex naribus Cels. krvavenje iz nosu, ne in inferiores partes factus cursus pedes repleret Cels., c. menstrui Plin. menstruacije.
c) tek, prodornost besede, govorice: tantus cursus verborum, admirabilis orationis cursus, interdum cursus in oratione est incitatior Ci., dicebat citato et effuso cursu, sed praeparato Sen. rh.
č) tek drugih stvari, hod, hoja, prehajanje: hic per omnes sonos vocis cursus Ci. višanje in nižanje (padanje) glasu po vseh tonih, venarum cursūs Plin., cursus hic et sonus … sententiae Gell.

5. met. tek = pot: summus ille caeli stellifer cursus Ci., cursum suum anno ali triginta fere annis conficere Ci. (o premičnicah); occ.
a) tek v določeni smeri, smer, pot, poseb. na morju, plovba po morju v določeni smeri: Petr., Mel., Plin., Plin. iun. idr., in medio cursu est insula, quae appellatur Mona C., c. navigationum tuarum Ci. ep., petere alium cursum Ci. drugam se nameriti, drugam kreniti, imprudentiā aut tempestate paulum suo cursu decedere C. malo odmakniti se od smeri, commutare cursum C., naspr. cursum tenere: equites cursum tenere … non potuerat C. v ravni smeri ostati, cursum tenere tudi = držati se svoje smeri, npr.: naves cursum tenere non potuerant C., cursum non tenere et longius deferri C., secundis ventis, secundissimo vento cursum tenere Ci.; cursum dirigere aliquo (adv.) vožnjo (po morju) nameriti kam = nameriti se kam, npr.: eo N., L. tjakaj, alio Val. Max. kam drugam, ad litora Apolloniatium C., ad nocturnos ignes Suet., ad Antiochum Iust., in Africam Vell., Gades Iust., (columba) cursum dirigit per auras in lucos V.; v istem pomenu pesn. cursūs advertere aliquo, npr.: Naxon cursus advertite vestros O.; unde et quo tenderent cursum L. (gl. tendō); cursus vocat vela in altum V. smer vetra, prim.: cursum exspectare Ci. ep. ugodnega vetra čakati, cursum secundum habere C. imeti ugoden veter (za plovbo); insidiosus rector cursūs Val. Max. (o krmarju). Pogosto pren.: quem neque periculi tempestas neque honoris aura potuit umquam de suo cursu … demovere Ci., e quibus quoniam tamquam e scopulosis cotibus enavigavit oratio, reliquae disputationis cursum teneamus Ci. držimo se v preostali razpravi ravne smeri = ne zahajajmo v preostali razpravi od poglavitne snovi, Polycratis felicitas semper plenis velis prosperum cursum tenuit Val. Max., rectum cursum, recta gubernacula in periculum tenere Plin. iun.
b) pren. tek, pot: Plin. iun., reliquus vitae cursus Ci., vitae brevis est cursus, gloriae sempiternus Ci., c. vivendi Ci., temporum Ci., rerum Ci. ep., T., orationis Q., defensionis Ps.-Q., continuus proeliorum c. T. nepretrgana vrsta, annorum Aug., da facilem cursum (sc. mihi poëtae) V., dum furor in cursu est, currenti cede furori O., meus dolor in cursu est O. se pase (po meni), cursum irrevocabilem ingressa ex destinato fluunt Sen. ph. kar se je začelo, teče po določeni odredbi, medium agens cursum aetatis placida morte decessit Amm. v srednji starosti.

II.

1. tek(anje) za tekmo, tekmovalni tek: ibi (sc. in gymnasio) cursu, luctando, hastā, disco se exercere Pl., c. Olympiacus Corn., cursu cum aequalibus certare S., contendere cursu O., Atalanta victa cursu O., cursu invictus Echion O., invicti ambo certamine cursus O., cursu certare in stadio Suet.; tudi (tekmovalna) dirka z vozovi ali konji: c. equester V. konjska dirka, studere optatum cursu contingere metam H., nobiles equos cursus et spatia probant T., c. bigarum quadrigarumque Suet.

2. pren. teženje (prizadevanje) za kakim smotrom, poganjanje za kaj: cursūs errore falluntur Ci. zmotna težnja jih vara, illa iactatio cursusque popularis Ci. poganjanje za priljubljenost, vides, in quo cursu simus Ci. ep. za kaj (kako) se poganjam (za najvišje časti), ille tibi non ignotus cursus animi (sc. mei) Ci. ep. tista tebi dobro znana odločna smer mojega duha.

3. met. poprišče, pot, napredovanje (napredek) v častni službi: transcurrere cursum suum Ci. svoje poprišče (pot) tako rekoč na skok preteči; s subjektnim gen.: cum numquam sit aut illius a me cursus impeditus aut ab illo meus Ci.; z objektnim gen.: honorum tuorum cursus cui suspectus umquam fuit? Ci. ep., cursu honorum inoffenso T.

III. met. cursus publicus tek državne pošte, državna pošta za odpravo državnih pisem in oseb (v cesarski dobi): Amm., Dig., Cod. Th.

derrota ženski spol pot, steza; smer plovbe; poraz

sufrir una derrota doživeti poraz, biti premagan

díra ž dial. pot, koder gre vojska

drum -uri n pot, cesta

dušílnik marmite ženski spol autoclave, cocotte-minute ženski spol ; fizika amortisseur moški spol de son ; (motorizacija) (dispositif moški spol d'échappement) silencieux moški spol , pot moški spol d'échappement

errand [érənd] samostalnik
opravek, posel; pot, naročilo, nalog

a fool's errand brezkoristno početje
to run (ali go) errands, to go on errands tekati po opravkih

estrada ženski spol cesta, pot

étape [etap] féminin etapa; razdalja do etape; pot; militaire počivališče; dnevni marš; odsek; figuré (razvojna) stopnja, faza, doba; korak; histoire tržišče

par étapes v etapah, postopoma
les étapes du tour de France cycliste etape kolesarske dirke okoli Francije
brûler les étapes ne se ustaviti (v napredovanju), iti hitreje kot predvideno
faire une bonne étape napraviti lep kos poti

exudation [eksju:déišən] samostalnik
potenje, znojenje; pot, znoj
medicina eksudat

Fahrt, die, (-, -en) vožnja, bei Schiffen, Booten: plovba (große Fahrt dolga plovba, kleine Fahrt obrežna plovba); (Reise) potovanje; pot (freie Fahrt prosta pot); hitrost, moč (mit voller/halber Fahrt s polno/polovično hitrostjo/močjo), Signalstellung: prosto; in Fahrt kommen/geraten figurativ zagreti se, razživeti se; in Fahrt bringen jemanden razjeziti, razkačiti; Fahrt ins Blaue izlet v neznano; Fahrt machen premikati se, Schiff: pluti, beim Segeln: jadrati; keine Fahrt machen mirovati; ohne Fahrt mirujoč

Fahrweg, der, (vozna) pot, kolovoz

Flugbahn, die, pot (leta, izstrelka); tir zalučanega telesa, balistična krivulja

forāmen -inis, n (forāre)

1. izvrtana odprtina, luknja, prevrtina, prevotlina: inventa in eo (scuto) foramina CXX C., tibia foramine pauco H. z malo luknjami, buxus longo foramine O., terebrā foramen facere, cavare Cels., Col.; pesn. o rani: sanguis per foramen emicuit O.

2. sploh luknja, votlina: operculi foramina L., mille foramina tectis addidit O., densa foramina cribri, convexa foramina retis O. foramen trochleae Vitr. obroček, foramina auris Cels. sluhovod, foramina oculorum Cels., oculi in foraminibus suis Vulg., foramen acūs Eccl. šivankino uho.

3. odprtina, hodnik, dohod, pot: Varr., Mel., Plin., Q., Iust., Amm., neque porta neque ullum foramen erat Sis. ap. Non., foramina terrae Lucr., O., foramine e terra emergere Vell. foramine relicto superne lumen admittunt Cu., quaecumque foramina novit umor Lucan., foramen valvae Petr., parietum et fenestrarum foramina Col., prolabi in cloacae foramen Suet.; foramina illa, quae patent ad animum a corpore Ci. skrivne poti.

frákelj petit verre moški spol , pot moški spol

fūniculus -ī, m (demin. fūnis)

I.

1. tenka vrv(i)ca, tenak motvoz: Ca., Varr., Plin., Q., Ap., Gell., funiculus a puppe religatus Ci.; poseb. merska vrvica: f. mensorum Vulg.; od tod

2. meton.
a) delež: f. hereditatis eius Vulg., sortis Vulg.
b) pot, steza, kraj počitka: semitam et funiculum meum investigavisti Vulg.
c) morsko obrežje, obala: qui habitatis funiculum maris Vulg. —

II. metaf. (kot arhit. t. t.) vrvica = okras na stebrnem vzglavju: funiculi capitellorum Vulg. venec na stebrnem vzglavju.

Fußsteig, der, pot, pešpot; (Bürgersteig) pločnik

Gang, der, (-es, Gänge)

1. hoja, beim Pferd: hod; in die Stadt: opravek, pot

2. (Bewegung) gibanje, bei Maschinen: tek; figurativ gibanje, premikanje, der Verwaltung, der Geschichte: potek, tek; (Verlauf) elektronische Datenverarbeitung ciklus

3. (Korridor) hodnik, (Erzgang) žila, Anatomie vod, kanal, rov, odvodilo, izvodilo; Pflanzenkunde kanal; (Studiengang) smer

4. Technik bei Gewinden: korak, stopnja navoja, zavoj, teg; beim Auto: prestava; in der Weberei: snovalni pas, [Schiffahrt] Schifffahrt opločje

5. (Mahlgang, Arbeitsgang) faza außer Gang Maschine: zaustavljen; in Gang bringen/setzen spraviti v tek, pognati, sprožiti ( tudi figurativ ); figurativ sich in Gang setzen premakniti se; im Gange sein/in Gang teči, potekati, biti v teku, gibati se, figurativ kuhati se; in Gang halten poganjati, vdrževati tek/obratovanje; seinen Gang gehen iti svojo pot; in vollem Gange v polnem razmahu; den Dingen ihren Gang lassen ne posegati vmes