Franja

sīnum -ī, n (Varr., Col.) in sīnus -ī, m (Pl., Serv.), acc. sīnum (Pl., V., Mart.) (prim. skr. sáras- korito, vedro, lit. sìlis jaslice, sìlė korito, lat. situla (obl. je razširjena s t), morda (vendar nezanesljivo) tudi umbr. suiseve (loc. sg. = lat. in sino) in gr. δροίτη lesene nečke, kopanja, korito, krsta) trebušasta (trebušnata, bokasta) lončena posoda za vino, mleko idr. posoda, lonec, torilo.

slipper [slípə] samostalnik
copata; lahek ženski čevelj
tehnično cokla; oseba, ki izpusti pse (pri lovu)
(= bed slipper) posoda (v obliki copate), v katero bolniki opravljajo potrebo, "goska"

slop-basin [slɔ́pbeisn] samostalnik
posoda, v katero zlivajo ostanko čaja iz skodelic, pijače iz čaš ipd.; posoda za pomije; podstavek

stinkpot [stíŋkpɔt] samostalnik
zgodovina posoda, lonec s smrdljivimi snovmi; smrdljiva bomba
figurativno smrdljiv, zoprn, odvraten človek

sûd sûda m, mest. u súdu, mn. sȕdovi
1. posoda: drveni sudovi za vodu; sud za jelo, za pranje, za umivanje; stakleni, metalni sud; spojeni sudovi fiz. komunikacijska posoda, vezna posoda; noćni sud, čime se nov sud prvi put napuni, time cijeloga svoga vijeka i miriše
2. sod: sud za vino; vino se osjeća na sudu
3. žila: krvni sud, limfni sud

šèrbetnjāk m dial. posoda, v kateri se pogreje voda za kavo

tanque ženski spol tank, oklopni voz; posoda (za gorivo); ameriška španščina ribnik

barco tanque tanker (ladja)
carga de tanques napad s tanki
conductor de tanques tankist

terrine [teri:n] samostalnik
(lončena) posoda

(tēstū), abl. testū, in tēstum -ī, n (soobl. = tēsta)

1. lončen pokrov, glinasta (glinena) pokrovka: sub testu coquito Ca., calfacito bene et testum Ca.; abl. testo Ca., spumant (sc. calices) testu pressus uterque suo O., fimo ovium sub testu calefacto Plin.

2. lončena posoda, glinasta skleda: huc ignem curto fert rustica testo O., cum testo Afr. fr., Petr.; metaf. posoda nasploh: sub aereo testo Plin.

trifle [tráifl]

1. samostalnik
malenkost, bagatela, nepomembnost
figurativno majhna vsota
figurativno mrvica, košček
kulinarika narastek, napihnjen kolač
množina posoda, predmeti iz kositra

a trifle too long za malenkost predolg
that is a mere trifle to me to je le malenkost zame
to waste one's time on trifles zapravljati čas z malenkostmi

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
igra(čka)ti se; šaliti se, delati (počenjati) šale, norčije, burke (with z)
zabavati se; flirtati; površno delati; čas tratiti

he is not to be trifled with z njim se ni šaliti, on ne pozna šale
to trifle with one's food obirati se pri jedi

unguentārius 3 (unguentum) mazilen, mazilarski: taberna Varr., Suet., Plin., Sen. ph., cella Sid. — Od tod subst.

1. unguentārius -ii, m mazilar, trgovec z mazili: Ci., H., Plin., Sen. ph., Vulg.

2. unguentāria -ae, f
a) mazilarica, trgovka z mazili: Plin., Vulg., Porph.
b) umetnost priprave mazil, mazilarska umetnost, mazilarstvo: Pl., Ap.

3. unguentārium -iī, n
a) mazilarina, denar za mazila: Plin. iun.
b) mazilnica, posoda ali doza za mazila: Evodius ap. Aug.

urinal [júərinəl] samostalnik
(bolniška) posoda, steklenica za urin, "goska, račka"; stranišče za moške (za uriniranje), pissoir; epruveta za pregled (raziskavo)

urna -ae, f (iz *urc-nā: urceus)

1. posoda, vedro, vrč za vodo: Pl., Pr., Sen. tr., Val. Fl., Iuv. idr., fictilis O., stetit urna (sc. Danaidum) paulum sicca H.; umetniki in pesniki dodajo to posodo Vodnarju (ozvezdju) in rečnim bogovom: Sen. tr., Sil. idr., obliquā subsedit aquarius urnā O., amnem fundens pater Inachus urnā V.

2. lonec: si urnam argenti fors mihi monstret H. lonec, poln denarja; occ.
a) žara, úrna, starejše pepelnják, pepélnik: Lucan., Sen. tr., Suet. idr., ossa referantur in urnā O., urnā Aeneae nutrix condita marmoreā O.
b) úrna = posoda za žrebanje, žrebnik, žrebovnica: Val. Fl., Val. Max., Sen. rh., Sen. tr., Suet. idr., (v popolni obl.) urna sortium Amm., educit ex urnā tres (sc. iudices) Ci., nomina in urnam conicere L., Plin. iun., stat ductis sortibus urna V., urnam movere V.; za čarodelske namene: cecinit mihi divinā motā anus urnā H.; meton.: urnam postulabat T. volitve z žrebom; metaf. urna usode, žrebovnica usode, usodni žrebnik, ki so ga pripisovali podzemeljskim sodnikom: Sen. tr., Stat. idr., quaesitor Minos urnam movet V., omnium versatur urnā serius ocius sors (smrtni žreb) exitura H., omne capax movet urnā nomen H.

3. kot tekočinska mera = úrna, vrč, lonec = pol amfore = štirje kongiji (congii) = 24 sekstarijev: Ca., H., Plin., Col., Pers.; od tod nasploh mera: Iuv., urna quinquagenaria Ca. ki vsebuje 50 sekstarijev.

ustensile [üstɑ̃sil] masculin orodje, priprava; pluriel posoda

ustensiles de campement, de cuisine, de ménage taborniške, kuhinjske, gospodinjske delovne potrebščine

utensil [juténsəl] samostalnik
orodje; instrument; posoda

farming utensils poljedelsko orodje
kitchen utensils kuhinjska posoda, kuhinjske potrebščine

vaisseau³ [vɛso] masculin cevka; žila; posoda

vaisseaux sanguins žile dovodnice in odvodnice
vaisseaux lymphatiques mezgovne žleze, mezgovnice

vas -e n

1. posoda

2. žila
□ vas de sânge žila

3. naut. ladja

vās², vāsis, n (stlat. vāsum -ī, n, od tod) pl. vāsa -ōrum, n

1. posoda, v pl. posodje, posoda: Pl., Ter., Ca., Varr., S., Lucr. idr., argenteum Ci., vinarium Ci. vinska čaša, vinska kupa, vasa fictilia Ci. ap. N., Sen. ph.; metaf.
a) v pl. modi (du.), moda, moško spolovilo: quid id est? SY. Refero vasa salva Pl.
b) vasus fictilis Petr. = tepec, ki se ne zna sam braniti.

2. occ. vsakovrstne druge priprave:
a) poljedelsko orodje: Pl., Col., Ulp. (Dig.).
b) popotna prtljaga: legati vasa comitesque L.; poseb. bojna oprema, vojaška prtljaga, vojaški pratež, trén: vasa colligere Ci., L. spraviti (spravljati), zložiti (zlagati), skladati, vasa conclamare C. dati znamenje, da naj se vojaški pratež pospravi; pren.: vasa in senectute colligere Sen. Ph. — Vulg. soobl. vāsus -ī, m: Petr., Char., Fest., Porph. idr.

vase¹ [vɑz] masculin vaza, posoda (za cvetlice)

vase en cristal, en argile kristalna, glinasta vaza
vases communicants občujoče posode
vases grecs, chinois grške, kitajske vaze
vase (de nuit) nočna posoda

vasellame m posodje, posoda