Franja

Zadetki iskanja

  • hombrear hoteti igrati moža (o dečku); postavljati se, bahati se; hoteti posnemati koga
  • imitable [imitabl] adjectif ki se da posnemati; vreden posnemanja
  • italianeggiare v. intr. (pres. italianeéggio) posnemati Italijane, italijančiti
  • majmùnisati -išēm
    1. po opičje se vesti
    2. po opičje posnemati: vi im u svemu majmunišete
  • nachdichten prepesniti; jemandem pesniško posnemati (koga); Technik popraviti tesnitev
  • národničiti -īm posnemati ljudski način izražanja: u narodničenju idu neki pisci predaleko
  • opjenjívati opjènjujēm (ijek.), openjívati opènjujēm (ek.) posnemati pene
  • parodiar parodirati, satirično posnemati pesmi
  • parodiare v. tr. (pres. parōdio) parodirati, posmehljivo posnemati
  • patrissō -āre (gr. πατριάζω, πατρώζω) po očetu se vreči, očeta posnemati, biti podoben očetu, igrati očeta: euge, Philolaches patris[s]at: iam homo in mercatura vortitur Pl., id ne tu mirare, si patrissat filius? Pl., laudo: Ctesipho, patrissas: abi, virum te iudico Ter., eo genitus Marsyas cum in artificio patrissaret tibicinii, Phryx cetera et barbarus Ap.
  • petrarcheggiare v. intr. (pres. petrarcheggio) lit. posnemati Petrarko; petrarkizirati
  • pétrarquiser [-trarkize] verbe intransitif, vieilli platonično ljubiti; histoire posnemati Petrarko
  • provenzaleggiare v. intr. (pres. provenzaleggio) lit. pisati po zgledu Provansalcev, posnemati Provansalce
  • pȳthagorissō -āre (πυϑαγορίζω) pitagorizírati = posnemati Pitágoro (Pitágora): noster Plato, nihil ab hac secta vel paululum devius, pythagorissat in plurimis Ap.
  • rimbambinire v. intr. (pres. rimbambinisco) otročariti, posnemati otroke
  • schäumen intransitiv peniti se; (tudi figurativ: schäumen vor Wut peniti se od besa); transitiv posnemati peno; vpenjati
  • splȁvljati -ām
    1. splavljati, splakovati
    2. ometati slamo z žita
    3. posnemati smetano
  • srubljívati srùbljujēm posnemati robove, sekati, odsekovati
  • sub-aemulor -ārī (sub in aemulārī) skrivaj posnemati: Ambr.
  • Sulla -ae, m (gr. Συλλᾶς, od tod lat. tudi Sylla) Súla, ime patricijske družine Kornelijevega rodu. Poseb. znani so:

    1. L. Cornēlius Sulla s priimkom Fēlīx Lucij Kornelij Sula Srečni, roj. l. 138, zmagovalec nad pontskim kraljem Mitridatom l. 87. Kot vodja aristokratov in l. 86 Marijev nasprotnik si je l. 82 pridobil oblast nad Rimom; imenovan je bil za diktatorja, uvedel je strahovlado, se kruto maščeval Marijevim pristašem ter jih s svojimi znamenitimi zloglasnimi proskripcijami popolnoma uničil. Leta 79 se je odpovedal diktatorstvu ter umrl l. 78 na svojem podeželskem posestvu v Puteolih: Ci. idr. Od tod
    a) adj. Sullānus (Syllānus) Súlov: tempus, ager, assignationes Ci., partes (stranka) N., civilis sanguinis Sullana sitis Sen. rh., saeculum, proscriptio Sen. ph., crudelitas Sen. ph., Plin., violentia Val. Max., bellum, tempora Plin.; subst. Sullānī -ōrum, m súlovci, Súlovi pristaši (privrženci): Ci.
    b) desid. sullāturiō (syllāturiō) -īre hoteti posnemati Súla (Súlo): hoc turpe Gnaeus noster biennio ante cogitavit; ita sullaturit animus eius et proscripturi[t] iam diu Ci. ep., nec a verbis modo, sed ab nominibus quoque derivata sunt quaedam, ut a Cicerone „sullaturit“, Asinio „fimbriatum“ et „figulatum“ Q., vix illa, quae πεποιημένα vocant, quae ex vocibus in usum receptis quocumque modo declinantur, nobis permittimus, qualia sunt [ut] „sullaturit“ et „proscripturit“ Q.

    2. Faustus Cornelius Sulla Favst Kornelij Sula, sin prejšnjega, kvestor l. 54, Pompejev privrženec in zet. Pod Pompejevim poveljstvom se je bojeval l. 63 pred Jeruzalemom (na jeruzalemsko zidovje je splezal prvi), potem pri Farzalu proti Cezarju in po Pompejevi smrti pri Tapsu v Afriki, kjer je bil ujet in so ga Cezarjevi vojaki ubili l. 46: Ci. Njegova sestra (dvojčica) Favsta je bila drugič omožena s Titom Anijem Milonom: Ci. ep.

    3. P. Cornelius Sulla Publij Kornelij Sula, nečak diktatorja Sule. Kot consul designatus je bil l. 66 obtožen de ambitu in obsojen, zato l. 65 ni mogel nastopiti konzulske službe. Leta 62 so ga obdolžili, da je sodeloval v Katilinovi zaroti, a sta ga Cicero in Hortenzij odlično zagovarjala in ga rešila obsodbe. Kot Cezarjev pristaš se je pozneje bojeval pri Farzalu ter umrl l. 45 (menda so ga na potovanju ubili roparji): Ci., S., L. epit., Suet.

    4. Sulla, astrolog za časa Kaligule: Suet.