Franja

lēniō -īre -īvī (-iī) -ītum (lēnis)

1. trans. (o)lajš(ev)ati, (u)tešiti, (po)tešiti, (po)tolažiti, (u)tolažiti, (po)blažiti, (u)blažiti, omiliti (omiljevati), (o)mehčati, (o)mečiti, miriti, pomiriti (pomirjati), umiriti (umirjati): inopiam frumenti S. poskrbeti, da je manj občutna, fluvium tumentem V., clamorem H., panis latrantem stomachum bene leniet H., l. requie dolores O., vulnera Pr., morbum, tumores, alvum Plin.; metaf.: miseriam Ter., animum ferocem S., ardentem dictis animum V., animos Ci., te ipsum … dies leniet, aetas mitigabit Ci., odium non inflamare, sed lenire Ci., l. absentis desiderium crebris epistulis Ci. ep., invidiam N., nomen tyranni humanitate N., timorem, somno curas V., seditionem, iras L., iram iudicis T., facinus Amm.; v pass. denique saepius fatigatus lenitur S., Caesar lenitus O. omehčan, lenita invidia T.

2. redko refl. umiriti (umirjati) se = (po)neha(va)ti, popustiti (popuščati), odleči: dum irae leniunt Pl.

Opomba: Impf. lēnibat, lēnībant nam. lēniēba(n)t: V., Cl.; fut. I lēnībunt nam. lēnient: Pr.

lentare v. tr. (pres. lēnto) pog. popustiti, popuščati

lentēscō -ere (—) (—) (incoh. iz lentus)

1. posta(ja)ti lepljiv (lepek, židek); posta(ja)ti prožen, upogljiv, gibek: Col., Plin., sed (sc. tellus) picis in morem ad digitos lentescit habendo V., sucinum in picem resinamve lentescit T.

2. metaf. (o)slabeti, (o)pešati, pojemati, popustiti (popuščati), odneha(va)ti, preneha(va)ti, odleči (odlegati): lentescunt tempore curae O.; o osebi: non torpenti lentescit affectu Ambr.

let up prehodni glagol
ameriško, pogovorno popustiti, prenéhati
ameriško, pogovorno odnehati (on)

lockerlassen^* popustiti; nicht lockerlassen lassen ne popustiti, ne odnehati, figurativ vztrajati pri svojem

lockern zrahljati, rahljati; Schrauben: popustiti; eine Diät, Bestimmungen: omiliti; Muskeln, Glieder, die Moral: sprostiti

loosen [lu:sn]

1. prehodni glagol
popustiti, zrahljati, odvezati, razvezati (vozel, vezi, jezik); med omehčati (kašelj, stolico)
figurativno popustiti, ublažiti (disciplino); zrahljati (zemljo); spustiti, odrešiti, osvoboditi

2. neprehodni glagol
zrahljati se, odvezati se, odpeti se
figurativno popustiti, popuščati
medicina zmehčati se (stolica), popustiti (kašelj)

to loosen one's hold on (ali one's grip of) s.th. popustiti
to loosen one's purse strings biti radodaren

lösen

1. etwas Gebundenes: razvezati, (locker machen) razrahljati; Bremsen: odpustiti, popustiti, Schrauben: odvijati, odviti; figurativ eine Verlobung, einen Vertrag: razdreti

2. von einer Unterlage: ločiti (od), den Blick: odtrgati, (sich [freimachen] frei machen) odtrgati se, ločiti se; aus einem Zusammenhang: iztrgati, vzeti, Erdmassen: izkopavati, izkopati

3. [Schuß] Schuss, Lawine: sprožiti (intransitiv se)

4. Rätsel, Aufgaben, Konflikte, Probleme, Schwierigkeiten: rešiti, reševati, razrešiti

5. (frei machen) sproščati, sprostiti (auch für Spannung, Verwirrung)

6. (kaufen) Fahrkarten: kupiti

7. Chemie in Flüssigkeiten: raztapljati (sich se), raztopiti (sich se) sich lösen Schraube: razrahljati se, Haar: razpustiti se, Probleme: razrešiti se; ein Thrombus: odtrgati se; Heerwesen, Militär odtrgati se, umikati se; aus der Erstarrung: iztrgati se (otrplosti); Farbe, Putz: odstopati die Zunge lösen razvezati jezik

lull² [lʌl]

1. prehodni glagol
uspavati
figurativno potolažiti, pomiriti koga (zlasti s sleparijo); umiriti, utišati (zlasti pasivno)

2. neprehodni glagol
umiriti se, popustiti, poleči se

to lull to sleep uspavati
to lull s.o.'s fears pomiriti koga
to lull s.o.'s suspicions razpršiti komu sumnje
to lull s.o. into a false sense of security uspavati koga, da se počuti varen
the sea was lulled morje se je umirilo

mitigate [mítigeit] prehodni glagol & neprehodni glagol
ublažiti (se), (o)lajšati, popustiti

moderate³ [mɔ́dəreit]

1. prehodni glagol
(u)blažiti, umiriti, znižati (cene)

2. neprehodni glagol
umiriti se, ublažiti se, pomiriti se, popustiti (veter)

mollare¹

A) v. tr. (pres. mōllo)

1. popustiti, popuščati

2. navt. popustiti, popuščati; odvezati:
mollare le vele razviti jadra
molla! odveži!

3. pren. pog. dati, primazati:
mollare una sberla a qcn. primazati komu klofuto

4. pog. zapustiti, zapuščati:
mollare il lavoro zapustiti službo
mollare qcn. znebiti se koga, koga pustiti na cedilu

B) v. intr. odnehati:
fare a tira e molla pren. cincati, omahovati, pomišljati si

mollēscō -ere (incoh. k mollēre)

1. (o)mehčati se, (o)mečiti se: mollescit ebur O., mollescunt colla iuvencis Cat., m. tactu Plin.

2. metaf.
a) posta(ja)ti mlahav, popustiti (popuščati): vir … mollescat in undis O.
b) (o)mehčati se, (u)blažiti (ublaževati) se: artibus pectora mollescunt O., tum genus humanum primum mollescere coepit Lucr.

mollir [mɔlir] verbe intransitif omehčati se, postati mehek; izgubiti moč, onemoči; popustiti (veter), umiriti se (morje); zastati (borza); figuré, militaire odnehati, umakniti se, iti nazaj; verbe transitif, (marine)

mollir un cordage popustiti, zrahljati vrvi

nachgeben^* popustiti, popuščati; slabeti; Boden, Unterlage: vdajati se, udirati se; den Argumenten: vdati se; Preise, Kurse: padati, pasti; zusätzlich: dodati, naknadno dati

nachlassen^* zapustiti; (nachgeben) popustiti, popuščati; dati popust, znižati; Nicht nachlassen! Drži se!, Ne odnehaj!

napustíti -im, napustil
1. popustiti: napustiti vajeti
2. olabaviti, razlabaviti
3. napustiti krilo malo spustiti suknju, malo produžiti; napustiti podplate pri čevljih
učiniti da potplati sežu preko dimenzija cipele

obedecer [-zc-] pokoravati se, ubogati; popustiti (komu), ugoditi, ustreči, ustrezati; zgoditi se po volji

hacerse obedecer doseči, pridobiti si pokorščino
obedece al hecho de que... treba je pripisati dejstvu, da ...

ob-sequor -sequī -secūtus (-sequūtus) sum (ob in sequī)

1. „ubogati“, poslušati, ravnati se po kom, popustiti (popuščati), ugoditi (ugajati), streči, ustreči (ustrezati) komu: Ca., Ter., Gell. idr., studio tuo sum obsecutus Ci., o. voluntati Ci.; s splošnim acc.: id (v tem) percupio obsequi Pl., quaedam o. Gell. v nekaterih primerih; z zahtevnim stavkom: Aug., neque uti de M. Pompilio referrent, senatui obsequebantur L.; occ.
a) komu višjemu, nadrejenemu pokoriti (pokoravati) se, pokoren, poslušen biti: dum sanctis patriae legibus obsequimur Ci., o. dictatori Eutr., optant, ne miles centurioni obsequatur T.
b) kakemu vladarju pokloniti (poklanjati) se, (po)častiti koga: multi reges … venerunt, ut ei obsequerentur Eutr.

2. vda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se, (u)streči, zadostiti (zadoščati) čemu, zadovoljiti (zadovoljevati): Pl., Q., tempus studiis suis obsequendi N., malo gloriae quam irae obsequi Cu., cum huic (sc. cupiditati) obsecutus sis, illi est repugnandum Ci., animo Ter. po svoji volji živeti; (o stvareh) poda(ja)ti, vda(ja)ti se, popustiti (popuščati), prožen (gibčen, gibek, voljan) postati (biti): aes malleis obsequitur Plin. popusti, če se kuje, caput manibus ac lateribus obsequatur Q. naj se ravna po rokah in bokih. Od tod adj. pt. pr. obsequēns -entis, adv. obsequenter ustrežljiv, ugodljiv, popustljiv, voljan: Pl., Col., Sen. ph. idr., patri sum obsequens Ter., Persas obsequentiores fore Cu., nurus obsequentissima Q., obsequenter parēre Plin. iun., haec collegae obsequenter facta L. iz popustljivosti do stanovskega kolega, in contubernio aviae obsequentissime vixit Plin. iun. se je v vsem ravnal po babici; (o božanstvih) ustrežljiv = milostljiv, milosten, dobrotljiv: Pl. (o Fortuni in Veneri).

odjénjati -am popustiti