Franja

rōstrātus 3 (rōstrum) kljunat, kljunast, kavljàt, kávljast, kljun imajoč, obliko kljuna imajoč, imajoč ukrivljeno konico (ost), spredaj zakrivljen, rilčast: vectis, prora Plin., falx Col., navis Ci. idr., columna rostrata L., Q. rilčasti steber, ki so ga na Forumu postavili v čast Gaju Duiliju za zmago pri Milah; okrašen je bil s kljuni (rilci) pri Milah uplenjenih kartažanskih ladij (prim. rōstrum 2., b.); tako tudi rostrata corona Plin. kljunasta (rilčasta) krona, okrašena z zlatimi ladijskimi kljuni (rilci); podarili so jo tistemu, ki je prvi splezal na sovražno ladjo ali se je odlikoval v kaki pomorski bitki; od tod pesn. metaf. o Agripi, zmagovalcu pri Akciju: cui tempora navali fulgent rostrata coronā V.

tovor [ô] moški spol (tovóra …)

1. die Fracht (ladijski Schiffsfracht, letalski Luftfracht, pomorski Seefracht, presežni Mehrfracht, na povratku Heimfracht, Rückfracht), das Frachtgut, das Ladegut, -gut (čezmerno dolg Langgut, eskpresni Eilgut, težki Schwergut)

2. ene ladje, enega vozila: die Ladung, Schiffsladung

3. tehnika (obremenitev) die Last, Nutzlast
|
ladijski tovor die Schiffslast, Schiffsladung
razsuti/sipki tovor das Schüttgut, Stürzgut, Massengut ( pomorstvoladja za razsuti/sipki tovor der Bulkfrachter, Schüttgutfrachter)
kos/enota tovora das Frachtstück
najmanjša/minimalna teža tovora die Mindestfrachtmenge
lastnik tovora der Befrachter
odpošiljatelj tovora der Frächter, Frachter
pretovarjanje sipkega/razsutega tovora der Schüttgutumschlag
vožnja brez tovora die Leerfahrt

traffico m (pl. -chi)

1. trgovanje, trgovina (tudi nezakonita); promet (poslovni):
il traffico degli stupefacenti trgovina z mamili
far traffico di slabš. trgovati s

2. promet:
traffico pedonale, stradale osebni, cestni promet
traffico aereo, automobilistico, ferroviario, marittimo letalski, avtomobilski, železniški, pomorski promet

3.
traffico postale, telegrafico, telefonico poštni, telegrafski, telefonski promet

trafic [trafik] masculin promet; cestni promet; péjoratif (več ali manj nedovoljeno, nezakonito) trgovanje, trgovina

trafic d'armes, d'opium, de stupéfiants trgovina z orožjem, opijem, mamili
trafic maritime, routier, aérien pomorski, cestni, letalski promet
trafic touristique turistični promet
(humour) faire trafic de ses charmes predajati se prostituciji
(juridique) trafic d'influence pasivno podkupovanje, prodajanje svojega vpliva
trafic local, en transit lokalni, tranzitni promet
trafic voyageurs, marchandises, commercial potniški, tovorni, trgovski promet
trafic ferroviaire, fluvial, frontalier, d'excursion železniški, rečni, mejni, izletniški promet
densité féminin, intensité féminin du trafic gostota, intenzivnost prometa
heures féminin pluriel de trafic intense, de faible trafic ure (čas) močnega, šibkega prometa
suspendre le trafic ustaviti promet

transpórt transportácija transport, transportation

pomorski transpórt, transportácija sea transport

transpórt (-a) m

1. trasporto:
transport blaga, potnikov trasporto di merci, di passeggeri
letaski, pomorski, železniški transport trasporto aereo, marittimo, ferroviario
mednarodni, notranji transport trasporto internazionale, nazionale
podjetje za transport società, ditta di trasporti
žarg. fot. transport filma avanzamento della pellicola

2. ekst. colonna di autocarri; treno

transporte moški spol prevoz, transport, prenos; navdušenje; izbruh (naval) (strasti); glasba transpozicija

buque de transporte prevozna (tovorna) ladja
casa de transporte(s) špedicijsko podjetje
medio de transporte prometno sredstvo
transporte marítimo, fluvial pomorski, rečni prevoz

tranzít (-a) m transito (tudi ekst.):
letalski, železniški, pomorski tranzit transito aereo, ferroviario, marittimo
v tranzitu di transito

traspōrto m

1. prevoz, prevažanje, transport:
trasporto aereo, marittimo, terrestre letalski, pomorski, kopenski prevoz
trasporto funebre pogreb
società di trasporti prevozno, transportno podjetje

2. prevozno sredstvo, transport; navt. tovorna ladja:
trasporto pesante avto prevoz s tovornjaki
trasporto pubblico javni prevoz

3. glasba transpozicija

4. umet. prenos

5. pren. izbruh, vzgib; navdušenje, zanos:
trasporto d'ira izbruh jeze
con trasporto navdušeno, strastno

vertō (stlat. vortō) -ere, vertī (vortī), versum (vorsum) (indoev. baza *u̯ert- vrteti, obračati iz kor. *u̯er- obračati, vrteti, sukati, upogibati; prim. skr. vártatē, vártati, vavartti, vartti (on) se suče, se obrača, živi ipd., vártanam vrtenje, sukanje, vr̥ttáh sukan, okrogel, lat. vertex (vortex), versio, versus (vorsus) -ūs, versūtus, vertebra, verticula, vertibilis, vertīgō, versūra idr., umbr. kuvertu, covertu = convortito, gr. ῥατάνη [βρατάνα] mešalnica, kuhalnica, sl. vrsta, vrteti, vračati, vreteno, vrat, lit. verčiù obračati, got. wairþan = stvnem. werdan = nem. werden, got. wairþs = stvnem. wert = nem. -wärts (npr. vor-wärts))

I.

1. kam obrniti (obračati), okreniti (okretati), (za)sukati, (za)vrteti: sidera retro V., puppes ad litora V., armenta ad litora O., equos ad moenia V., aquam in subiecta T. napeljati (speljati) v nižje predele, harpen in aliquem O., iaculum ab illo … in fatum latrantis O., luminis orbem ad aliquem O., omnium in se oculos L., ora in aliquem O., omnium ora in se T., ora huc et illuc H.; pesn.: morsūs exiguam in Cererem V. začeti gristi; s samim obj.: stimulos V. obračati ost v rani, cardinem O., tacito fores Tib. tiho odpreti, pennas Pr. = odleteti; z abstr. obj.: quo vertere cursūs iubeat V., vertere iter retro L., quo vocat, vertamus iter V.

2. refl. in med. obrniti (obračati) se: ea gens ad septentrionem se vertit Cu. se razprostira, biva, in circumsedentes Capuam se vertit L., (sc. lupus) vertitur in pecudes O., Libyae vertuntur ad oras V., vertere (obrni se) in Aeaciden O., ab hoc versa est ad vultūs sororis O.; occ.
a) (za)vrteti se, (za)sukati se, (za)krožiti, zaokrožiti: vertitur caelum V., anno vertente N. v teku enega leta, iam septima vertitur aestas (= annus) V. poteka, teče, intra finem anni vertentis Ci. potekajočega, tekočega, is vertitur ordo V. po takem redu se obrača usoda.
b) kje vrteti se, sukati se, gibati se, premikati se, nahajati se, bi(va)ti: se ante postes vertere Pr., verti in mediis catervis V., medio agmine verti, inter primos verti V., Pyreneus vertitur ante ora O. mi je pred očmi; metaf. sukati se, biti kje (v čem, pri čem), spadati k čemu, soditi k čemu, stati (sloneti) na čem, temeljiti na čem, odvisen biti od česa: disputatio vertitur circa hanc consultationem L., in eo iure, in quo causa illa vertebatur, paratissimus Ci., res in discrimine vertebatur L., totum id vertitur in voluntate Philippi L., in eo victoriam verti L., in eo verti ceterorum animos L.

3. metaf.
a) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati), naravna(va)ti kam: iram, poenam, superbiam in aliquem L., in suum caput alienam cladem Cu., cogitationes in bellum Cu., consilia curasque in oppugnationem Placentiae T., animum ad iura civilia O., ingenium ad publica commoda O., dryadas … in vultus O., in se studia civium T., omnium rerum causas in deos L. pripisovati bogovom; med.: in quem tum tota civitas versa erat L., verti certamine irarum ad caedem L., in admirationem versus L. ves v občudovanju, poln občudovanja; refl.: quo me vortam? Ter., quo se verteret, nesciebat Ci.; act. = refl.: verterat periculum in Romanos L., pernicies ad accusatorem T., periculum in creditores a debitoribus verterat L., Caesar vertit in Sabinum T. je (v pismu obrnil) napeljal besedo na Sabina; occ.: α) (denar ali kar ima denarno vrednost) obrniti (obračati), nakloniti (naklanjati), nameniti (namenjati) komu: ex illā pecuniā magnam partem ad se verterat Ci. si je bil prisvojil, litem in suam rem v. L. sporni predmet si prilastiti (prilaščati, prilaščevati); tako tudi: vertere in se Cotyi data T., reditūs (dohodke) Lugdunensium in fiscum T. prisoditi državni zakladnici, verte aliquid Pers. nakloni si kaj, obrni kaj v svoj(o) prid = izvedi sleparstvo, izpelji sleparsko kupčijo. β) obrniti (obračati) kaj v (na) kaj, porabiti (porabljati) kaj v (za) kaj, izrabiti (izrabljati) kaj v (za) kaj, izkoristiti (izkoriščati): pecuniam in suos usus Icti., pecuniam mutuam in rem alicuius Icti., occasionem ad bonum publicum T., captos, seditiosa in praedam T. γ) obrniti (obračati) v kaj, zvrniti (zvračati) na kaj, šteti v kaj, kot kaj, vzeti (jemati, imeti, smatrati, šteti) za kaj: cognomen paternum Asinae in risum H. obrniti v smeh = smešiti, alicui aliquid vitio Ci., ea in crimen L., rem in superbiam S., comitia in religionem L. zaradi volitev imeti verske pomisleke, ne ea … in suam contumeliam vertat C., ne in omen verteretur irritum inceptum C., in prodigium versa ea tempestas L. δ) obrniti, dati izid, nakloniti: dii bene vortant, quod agas Ter., haec deus in melius crudelia somnia vertat Tib.; med. obrniti se, iziti se, izteči (iztekati) se, sprevreči (sprevračati) se, rezultirati v kaj: quod factum est, versum in laudem L. se je slavno izteklo, ne in seditionem res verteretur Cu.; zelo pogosto stoji v tem (med.) pomenu act.: Pl., Ter. idr., quod bene vertat L., quod nec bene vertat V., quod bene verteret Cu., detrimentum in bonum verteret C., auspicia in bonum verterunt L., haec … in perniciem Demetrio verterunt L., magnitudo pecuniae malo vertit (sc. ei) T. mu je bila v nesrečo, ga je onesrečila (spravila v nesrečo), invidia in misericordiam vertit Cu., omnis ira belli ad populationem vertit L. se je naposled sprevrgla v pustošenje.
b) spremeniti (spreminjati), pretvoriti (pretvarjati), menjati (menjevati, menjavati), zamenjati (zamenjevati, zamenjavati), predrugačiti (predrugačevati): Pr., Sen. ph. idr., nomen, vestem, iussa Iovis V., solum Ci. idr. zapustiti deželo, izseliti se, quae mea culpa tuam vertit mentem? O., quae te sententia vertit? V., vertere caput in rostrum O.; refl.: vorterunt se memoriae (časi) Pl., terra in aquam se vertit Ci., auster se in Africum vertit C. se je sprevrgel v … , sese in tot ora vertere, in omnes facies (formas) se vertere V., vidit in obscenum se vertere vina cruorem V.; med.: Pr., Cels. idr., in rabiem coepit verti iocus H., alite (v ptico) verti O., videte, quam versa … sint omnia Ci., verso civitatis statu T., verso Marte L., versis ad prospera fatis O., versā vice Sen. tr., Iust. narobe, poena versae figurae O. pretvorba, metamorfoza, versa facundia (pesništvo) Ap.; pesn.: formam (gr. acc.) vertitur oris in Buten V. v obraz se spremeni v … ; act. = med.: fortuna iam verterat L., solidam in glaciem vertēre lacunae V., mihi bene facere iam ex consuetudine in naturam verterat S., simulatio officii verterat in favorem T.; occ. (iz tujega jezika) preložiti (prelagati), prevesti (prevajati), prestaviti (prestavljati): Q., Plin. iun. idr., Philo scripsit (sc. fabulam) Plautus vortit barbare Pl. jo je polatinil, verti multa de Graecis Ci., annales ex Graeco in Latinum sermonem L. —

II. proč, stran obrniti (obračati), odvrniti (odvračati): nec vultum vertit O., conanti sua vertere lumina (obrniti oči) cervix deriguit O., ut ora vertat huc et huc euntium indignatio H. —

III.

1. narobe (napačno, napak) obrniti (obračati), navzdol obrniti (obračati): Cels. idr., versa hasta V., versis armis V. z nagnjenim orožjem, s povešenim orožjem (v znamenje žalosti), versis viarum indiciis V., saepe stilum vertas H. pogosto obrni pisalce (da s širokim koncem zgladiš vosek na pisalni deščici in popraviš napake), cadum Pl. ali crateras vertere V. (iz)prazniti, izpiti, cadus non ante versus H. še ne nastavljen; prim.: tota aequora vertuntur supra caput O. se razlivajo nad … ; pren.: verso crimine O. obrnivši krivdo.

2. occ.
a) na (v) nasprotno stran, v beg obrniti (obračati): currum in fugam Cu., agmina (sc. fugā) V. ali hostem in fugam Auct. b. Afr., equites in fugam L. pognati (zapoditi) v beg, Philippis versa acies retro H. izgubljena bitka pri Filipih, ni Vitellium retro Fortuna vertisset T. da ni (ko ne bi) Usoda Vitelija prisilila k begu, vertere vestigia V. ali vertere iter retro L. obrniti se (nazaj); o pomorski bitki: Pergameni puppes verterunt N. so usmerili v beg; refl.: primis deiectis reliqui se verterunt C. so se obrnili (spustili) v beg; act. = refl.: omnes in fugam versuros ratus L. da bodo vsi bežali; pogosto terga vertere C., L. idr. „obrniti hrbet“, „pokazati komu hrbet“ = obrniti se (spustiti se) v beg: omnes hostes terga verterunt neque fugere destiterunt Ci.; pren.: amicitiae terga versa dare O. prijateljstvu obrniti (pokazati) hrbet = dati slovo.
b) (zemljo s plugom) obrniti (obračati), preobrniti (preobračati), (z)orati, preora(va)ti, obdelati (obdelovati, obdelavati): terram aratro H. ali ferro V., agros bove patrio Pr., solum bidentibus Col. ali Massica (arva) rastris V. prekopa(va)ti, aratra glaebas vertentia O., versae glaebae O.; pren. razri(va)ti, orati, preora(va)ti (o veslačih, ki z vesli razrivajo oz. preoravajo morje): spumant freta versa lacertis V., spumant vada marmore verso V.
c) (kaj pokonci stoječega) prevrniti (prevračati), prekopicniti (prekopicati, prekopicevati, prekopicavati), podreti (podirati), (po)rušiti, razrušiti: Cycnum vi, robora O., fraxinos H., arces Tyrias, ab imo moenia Troiae V., versi Penates V., versa puppis Lucan., urna versa effundit lapillos O., vertit impulsum super lapidem O. ga je sunil … in podrl.

3. metaf. podreti (podirati), ugonobiti (ugonabljati), pogubiti (pogubljati), uničiti (uničevati), pokončati (pokončevati, pokončavati): Sen. tr., Aus. idr., Callicratidas … vertit ad extremum omnia Ci., res Phrygiae fundo V., consilium domumque Latini V., leges funditus T. povsem podreti (ovreči), ne rex scelere et pecuniā verteretur T., versā Caesarum subole T., natura se vertit Cu. se postavlja na glavo. — Od tod

1. pt. pf. versus (vorsus) 3 obrnjen kam, proti čemu, k čemu, stoječ, ležeč proti čemu: mare ad occidentem versum, in septentrionem versa Epirus L., oppida ad meridiem versa Cu., O., Rhenus in occidentem versus T., Pachynos versa est ad austros O.; predik. pri moških subj.: Philippus totus in Persea versus cum eo agitabat L., Maeandros … nunc ad fontes, nunc ad mare versus apertum incertas exercet aquas O.

2. adv. versus (vorsus), redko versum (vorsum) (tja) proti, k
a) za acc. krajevnih (mestnih) imen: Romam versus proficisci Ci. ep., Helorum versus navigabant Ci., cursum Massiliam versus perficit C.; redkeje pri apel.: versus aedem Quirini L., forum versus Plin., versum oppidum Auct. b. Hisp.
b) za acc. apel. imen in imen dežel s predhodnimi praep.: Varr., Auct. b. Hisp. idr., in meridiem versum Cu., Prisc., in forum versus agere cum populo Ci., fugam ad se vorsum fieri S., Labienum ad Oceanum versus proficisci iubet C., modo ad urbem, modo in Galliam vorsus castra movere S.; tudi: ab septentrione versus Varr.
c) za raznimi adv. (deorsum, sursum, quoquo, pone, undique, utroque idr.) „obrnjen proti“, na (z acc.): Ca., Ter., Varr., Ci., Cels., Gell. idr., rursum vorsum Pl. nazaj, dimittit quoquo versus legationes C. na vse strani, na vse kraje, v vse smeri.

zemljevíd (-a) m carta (geografica), pianta, mappa; planimetria:
zemljevid Slovenije carta geografica della Slovenia
astronomski, geološki, klimatski, meteorološki zemljevid carta astronomica, geologica, climatica, meteorologica
politični, pomorski zemljevid carta politica, marittima
zemljevid sveta mappamondo, atlante

λῃστής, οῦ, ὁ razbojnik, pomorski ropar, gusar, tolovaj; pl. oborožene čete, ki se na svojo pest vojskujejo.

ναυ-βάτης, ου, ὁ (βαίνω) 1. a) ki se na ladji pelje, brodar, mornar, veslar; b) pomorščak, popotnik na ladji. 2. adi. pomorski, brodarski, στόλος brodovje, ξένοι pomorske najemniške čete.

ναυκρατέω pre-, zmagam v pomorski bitki.

ναυμαχία, ἡ, ion. -ίη pomorska bitka; ναυμαχίαν νικῶ zmagam v pomorski bitki.

ναυτικός 3 (ναύτης) 1. ladijski, pomorski, δύναμις vojna moč na morju, mornarica. 2. v mornarstvu izveden. 3. subst. a) ὁ ναυτικός brodar, mornar; b) ἡ ναυτική (sc. τέχνη) brodarstvo, mornarica, služba v mornarici; c) τὸ ναυτικόν brodarstvo, mornarstvo, brodovje, mornarica; d) τὰ ναυτικά mornarska služba, služba na ladjah.

νῑκάω (νίκη) [fut. νικήσω itd., impf. iter. νικάσκομεν] 1. brez acc. a) zmagam, premagam; pri tekmah: zadobim zmago (nagrado, darilo); sploh: imam prednost, sem boljši ali močnejši od koga, μάχῃ v bitki, τινί v čem, ὁ νικήσας zmagalec; b) praes. ima pogosto pomen perfekta sem zmagalec; c) γνώμῃ moj nasvet (moje mnenje) obvelja, se sprejme; slično: ἡ γνώμη (ἡ δόξα) νικᾷ mnenje (predlog, nasvet) obvelja, sklene se, ἐκ τῆς νικώσης(sc. γνώμης) z večino glasov; brezosebno ἐνίκησε τὸν λοιμὸν εἰρῆσθαι zmagalo (nadvladalo) je mnenje, da je bilo rečeno kuga, νικᾷ tudi = boljše je, najlepše je z inf. 2. z acc. a) notranjega objekta: zmagam, premagam, dobim zmago νίκην, μάχην, ναυμαχίαν v pomorski bitki, Ὀλύμπια v olimpijskih igrah, πάντα v vsem (= v vseh bitkah) nadvladam, τὴν γνώμην (= τῇ γνώμῃ) moje mnenje (predlog) obvelja, se sprejme; tudi dobim pravdo: εἵνεκα νίκης, τήν μιν ἐγὼ νίκησα δικαζόμενος zaradi zmage v pravdi, v kateri sem ga premagal; b) vnanjega objekta: premagam, obvladam, užugam, presegam, nadkriljujem τινά, τινί v čem, s čim, τοὺς φίλους εὖ ποιῶν prijatelje z dobrotami; νικᾷ γὰρ ἁρετή με τῆς ἔχθρας πολύ (= πολύ μοι κρείττων ἐστί) krepost ima pri meni več veljave nego sovraštvo, λόγῳ νικάω τινά pregovorim koga, βαρεῖαν ἡδονὴν νικᾶτέ με λέγοντες vajini govori mi izsiljujejo bridko radost; c) pass. premaga, užuga, pregovori me kdo λόγοις, ἔστι ἃ ἐνικήθη v nekaterih bojih je bil premagan, ὑπό τινος podležem, τῶν φίλων vdam se prijateljem.

ποντο-πόρος 2 (περάω) ep. poet. ki po morju vozi, po morju ploveč, pomorski ναῦς.

Πρωτεύς, έως, ὁ pomorski bog, ki je znal prorokovati in se izpreminjati v razne stvari.

σῦλον, τό σύλη, ἡ 1. rop(anje), (o)plenjenje (templja). 2. a) zaplenjenje; b) pomorski rop, gusarstvo.