Franja

v prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
priti v hišo entrare in casa
iti v mesto andare in città
zaviti v desno svoltare a destra
vzeti v roko prendere in mano

2. (za izražanje usmerjenosti) in:
udarec v obraz pugno in faccia

3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
rdeč v obraz rosso in viso

4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

5. (za izražanje načina) in:
v gosjem redu in fila indiana
igrati v troje suonare in tre

6. (za izražanje namena) in:
dati a najem dare in affitto
večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

7. (za izražanje sredstva) in:
zavit v odejo avvolto nella coperta

8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
verovati v koga credere in qcn.
zaupati v koga fidarsi di qcn.
biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
razdeliti v dva dela dividere in due parti

10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
spraviti v red mettere in ordine

11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
stopiti v stranko aderire a un partito

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
ostati v hiši restare a casa, in casa
živeti v mestu vivere in città
bivati v Trstu abitare a Trieste

2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
biti v vladi essere nel governo
živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

4. (za izražanje področja delovanja) in:
delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
v času kuge durante la peste
vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
končati v roku finire in tempo

6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
iti ven v dežju uscire con la pioggia
reči v jezi dire in un attacco di rabbia

7. (za izražanje načina) in, a, con:
plesati v parih ballare in coppie
ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
posneti v barvah ritrarre a colori

8. (za izražanje sredstva) in, con:
pomoč v denarju aiuti in denaro

9. (za izražanje količine) in:
vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

10. (za izražanje stanja) in:
biti v formi essere in forma
čokolada v prahu cioccolato in polvere

11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
zmagati v teku vincere nella corsa
v vsakem pogledu in ogni caso

12. (za izražanje istovetnosti) in:
v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smehljati se v brado ridere dentro di sé
pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
pren. iti vase rientrare in sé
evf. biti v letih essere in età avanzata
v resnici in effetti

vēr, vēris, n (iz indoev. subst. *u̯esr, *u̯esr̥ (*u̯osr̥), gen. *u̯esn(e)s pomlad; prim. skr. vasantáḥ pomlad, gr. ἔαρ [dor. Ƒῆρ, jon. ἦρ] pomlad (gen. at. ἦρ-ος, pri Hom. ἔαρος), ἐαρινός pomladni, pomladanski, lat. vērnus, vernālis, vernifer, sl. vesna pomlad, got. uisonna pomlad, lit. vãsara, vasarà poletje, let. vasara poletje)

1. pomlad, vígred, vesna: Sen. ph., Amm. idr., cum rosam viderat, tum incipere ver arbitrabatur Ci., hieme et vere Plin. iun., per ver Ca. ali per omne ver Suet. vso pomlad, primo vere Ca., L., H. ali vere primo Plin. ali ineunte vere Ci. ali (pesn.) vere novo V., O. ali pubescente vere Amm. = principio veris S. fr. ali initio veris Suet., donec ver adulesceret T. do polne pomladi, vere adulto Amm. še preden je pomlad popolnoma nastopila; preg.: vere prius flores, aestu numerabis aristas O. (o čem nemogočem); pooseb. Vēr Vêr = Pomladnik ali Pomlad(nica) bog ali boginja pomladi: Ver cinctum florente coronā O.

2. metaf. pomlad življenja, mladost: ver breve aetatis O., ineundum cum aetas florida ver ageret Cat.

3. metaf. vse, kar raste spomladi, pomladni pridelki: breve ver populantur apes Mart. cvetlice; poseb. ver sacrum daritev pomladnih prvin, daritev pomladnih prvorojencev, prvinska daritev živali in ljudi, ki so jo božanstvu obljubili v času hude stiske; pozneje so darovali le živali, ljudi, rojene tako pomlad, pa so, ko so odrasli, pošiljali kot naseljence v tujino): ver sacrum vovere, facere L., ver sacrum videri pecus, quod natum esset inter Kalendas Martias et pridie Kalendas Maias L.

Opomba: Nenavadni abl. sg. vērī: Col. (poet).

ves¹ [ə] (vsa, vse)

1. der/die/das ganze (ves svet die ganze Welt, vsa ulica die ganze Straße, vse poletje der ganze Sommer, ves dan sem čakal ich habe den ganzen Tag gewartet)

2. (v vsem obsegu) aller, alle, alles (vsa sreča tega sveta alles Glück dieser Erde)
korenina vsega zla die Wurzel allen Übels
kljub vsemu trudu trotz aller Mühe
ob/kljub vsej dobri volji bei allem guten/gutem Willen
z vsem poudarkom mit allem Nachdruck
z vso jasnostjo mit aller Deutlichkeit
z vso resnostjo allen Ernstes
z vso silo mit aller Kraft
za vso prihodnost in alle Zukunft
privzdignjeno: all der/die/das (ves ta čas all die Zeit)
ves moj/tvoj … all mein/meine/meines, all dein/deine … (ves tvoj trud all deine Mühe, ves njun denar all ihr Geld)

3. s pridevnikom ganz, total (ves obupan ganz/total verzweifelt), über- (ves srečen überglücklich)
ves zadovoljen quietschvergnügt
ves pomirjen quietschfidel

4.
na ves glas lautstark, laut
na vso moč mit aller Kraft
za ves svet für alles in der Welt
na vsa usta vpiti: lautstark, hvaliti se: großmäulig
na vsa usta hvaliti pretirano: über den grünen Klee loben

5.
vsa čast! mein Kompliment! Hut ab! ( komu vor jemandem)
| ➞ → vsak, vse, vsi

visòk -ôka, -o high; (postava, rast) tall; (cena) high, dear; steep, stiff; (dvignjen) raised, elevated; (vzvišen) lofty

visòk, -ôka, -oa cena stiff price
visòk, -ôka, -oa družba high society
visòk, -ôka, -o čin high rank
visòk, -ôka, -oa globa heavy fine
visòk, -ôka, -oa igra playing for high stakes
visòk, -ôka, -oa kazen heavy penalty, severe punishment
prepovedano pod visòk, -ôka, -oo kaznijo prohibited under a heavy (ali a severe) penalty
visòk, -ôka, -oa politika high politics
visòk, -ôka, -oo poletje high summer
visòk, -ôka, -oa sezona high season
visòk, -ôka, -oega rodu high-born, of high birth
visòk, -ôka, -oa starost ripe old age
doživeti visòk, -ôka, -oo starost to live to a ripe old age
na visòk, -ôka, -oem severu in the far North
visòk, -ôka, -o krvni pritisk high blood pressure
področje visòk, -ôka, -oega pritiska high-pressure area
visòk, -ôka, -oa šola college
visòk, -ôka, -oa »živina« pogovorno big shot, big noise, big gun
visòk, -ôka, -oega stanú of high standing
imeti visòk, -ôka, -oo mnenje o to have a high opinion of, to think highly of (someone)
dobivati visòk, -ôka, -oe mezde, plače to get high wages
zavzemati visòk, -ôka, -oo mesto (položaj) to occupy a high position
on je visòk, -ôka, -oa »živina« (figurativno) he's a big noise

voici [vwasi] préposition tu je (sta, so)

me voici! tu sem!
vous voici déjà? ste že tu?
voici comment il faut faire tako(le) je treba napraviti
voici venir l'été poletje prihaja
il a quitté la France voici bientôt 10 ans deset let bo že skoro, kar je zapustil Francijo
monsieur que voici tale gospod

volante leteč; klateč se, tavajoč

ciervo volante rogač
hoja volante letak
mesa volante spiritistična miza
hilos volantes pozno poletje
pez volante leteča riba
volante m volan (pri obleki, pri avtu); letak; senčnik pri svetilki; operjena žogica
un as del volante (avtomobilski) dirkaški prvak
tomar el volante pobegniti

wane² [wéin] neprehodni glagol
pojemati (luna), upadati, pešati, popuščati, manjšati se; bledeti (svetloba); bližati se koncu, izginjati, izgubljati se, propadati; zmanjkovati

his popularity has waned rapidly njegova priljubljenost je hitro upadla
the summer is waning poletje gre h kraju
my strength is waning moči mi pojemajo

zatón

sončni zatón sunset, sundown; figurativno fall, decline, wane
zatón življenja (dneva) evening (pesniško eventide) of life (close of day)
leto gre v zatón the year is on the wane
poletje gre v zatón summer is drawing to a close (ali pogovorno is on its way out)

zgodnj|i [ó] (-a, -e) früh; zeitig; frühzeitig; Früh- (barok das/der Frühbarock, človek der Frühmensch, kapitalizem der Frühkapitalismus, krompir die Frühkartoffel, posev die Frühaussaat, srednji vek das Frühmittelalter, češnja die Frühkirsche, diagnoza die Frühdiagnose, gotika die Frühgotik, invalidnost die Frühinvalidität, kultura die Frühkultur, pozeba/slana der Frühfrost, renesansa die Frührenaissance, romantika die Frühromantik, delo das Frühwerk, jabolko der Frühapfel, sadje das Frühobst); za letne čase: Früh-, Vor- (pomlad der Vorfrühling, poletje der Frühsommer, Vorsommer, jesen der Frühherbst, zima der Frühwinter)
v zgodnjem otroštvu frühkindlich

živobarvnost samostalnik
1. (o barvah) ▸ színpompa
Ameriško indijansko poletje nas na slikah prevzame z neverjetno živobarvnostjo jesenskega gozda. ▸ A képken ábrázolt amerikai indián nyár elbűvöl bennünket az őszi erdő hihetetlen színpompájával.
Opazna je dobra kontrastnost in živobarvnost slike, ki je tudi sicer značilnost Hitachijevih zaslonov. ▸ Észrevehető a jó kontraszt és a kép színpompája, ami amúgy szintén jellemző a Hitachi képernyőkre.

2. (o pestrosti) ▸ sokszínűség
Razstava skuša opozoriti na živobarvnost poetike mlajše generacije. ▸ A kiállítás felhívja a figyelmet a fiatalabb generáció lírájának sokszínűségére.

αἴθω (samo pr. in impf.) [Et.: kor. aidh, idh, goreti, svetel biti; odtod gršk. αἶθος ogenj, požar; αἴθων, αἶθοψ žareč, svetel; ἰθαρός čist, veder, jasen, αἰθήρ zrak (= jasno nebo), αἴ-θουσα svetel prostor, dvorana itd., lat. aedes. soba, hiša (= kraj domačega ognjišča), slov. isteja, isteje (iz idh-sto), lat. aestas (iz aidh-st-) vroč čas, poletje] 1. act. a) trans. za-, sežigam (po)palim, pustošim z ognjem; b) int. gorim, svetim, plapolam. 2. pass. vnamem se, gorim, plamtim; ἔρωτι od ljubezni sem vnet.

ἐπι-γίγνομαι d. m., ion. ἐπι-γῑ́νομαι 1. nastanem, rodim se pozneje, živim za kom τινί, οἱ ἐπιγενόμενοι potomci (= τὸ ἐπιγενόμενον γένος); τὰ ἐπιγιγνόμενα novejše tvorbe ali uredbe, τοῦ ἐπιγενομένου θέρους sledeče poletje. 2. a) prihajam zraven, približam se, začenjam se, nastopim, pretečem, χρόνου ἐπιγιγνομένου tekom časa, črez nekaj časa, ἔαρος ὥρη se (pri)bliža, νὺξ ἐπεγένετο noč je nastopila, znočilo se je, ὕδωρ, ὑετὸς ἐπιγίγνεται začne deževati, διώξει začenjam zasledovanje, νότος ἐπεγένετο jug je potegnil NT; slično tudi o drugih vremenskih prikaznih; b) o nezgodi, ki koga zadene: dogodim se, pripetim se, zadenem συμφορά, τέρατα, οἷς ἀρχομένοις v začetku; c) sovražno: prihajam nad koga, napadem τινὶ κατὰ νώτου.

θερεία, ἡ, ion. -είη (θέρος) poletje.

θερίζω (θέρος) [fut. θεριῶ, aor. ἐθέρισα, pf. τεθέρισμαι, aor. pass. ἐθερίσθην] 1. intr. prebijem, preživim poletje. 2. trans. a) žanjem, kosim (po)spravljam jarino (jaro žetev); odsekam γλῶσσαν; b) pren. žanjem, dobim plačilo.

θέρος, ους, τό [kor. gwher (gl. θερμός) slov. gor-eti, gre-ti (iz gwhrē-), žerja-vica, po-žar, žareti itd. – gen. εος, ους] 1. gorkota, vročina, poletje. 2. (zrela) setev, žetev, letina.

ὀπ-ώρα, ἡ, ion. -ρη [Et. iz ὀπ- (gl. ὄπιθεν) -ωρᾱ iz ὀσαρα, slov. jesen (rusko osenj), got. asans, poletje] 1. pozno poletje, zgodnja jesen. 2. žetev, pridelki, grozdje, sadje ἐπιθυμίας NT.

ὡραῖος 3 (ὥρα) 1. a) zrel, dorastel, pravočasen, γάμου, ἀνδρός zrela za možitev; b) ob svojem (pravem) času; subst. ἡ ὡραία dober (ugoden) letni čas, čas žetve, poletje, τὴν ὡραίαν o pravem (navadnem) času, Her. 4, 28 ob našem deževnem času; τὰ ὡραῖα poljski pridelki, letina, sadje, τρωκτὰ ὡραῖα sadje, ki se jé sirovo (grozdje, orehi itd.). 2. v cvetu mladosti, cvetoč, ljubek, lep, krasen, dražesten.

исход m izid, konec;
в исходе года konec leta;
лето на исходе poletje gre h koncu;
второй час на исходе ura bo vsak čas dve;
дать и. dati duška