Franja

pokopávati (-am) imperf. glej pokopati | pokopavati

quī², adv. (stari abl. sg. pron. qui in quod = quo)

1. interrog.
a) kako?, kako pa?, kako vendar?, od kod (odkod)?: neodvisno: Pl., Ter. idr., qui potest esse in eiusmodi trunco sapientia? Ci., qui fit, Maecenas … ? kako je to … , od kod (prihaja) to … ? H.; enak pomen ima tudi quīdum? Pl. Od tod abl. sg. n quō

1. abl. instrumenti s čimer, po čemer; v relat. sklopu = in s tem, in zato (pa), in tako: id, quo multitudo maxime delectatur Ci.; pogosto v glavnih stavkih: Ter. idr., quo (= et eo = in tako) factum est, ut … N., anseres voraces sunt; quo (in zato, zato pa) temperandum iis est Varr., quo (zato) etiam magis vituperanda est rei maxime necessariae incuria Ci.

2. abl. mensurae (za) kolikor, čim; (in za) toliko, (in) tem; pri komp. večinoma z determinacijo: quo difficilius, hoc praeclarius Ci., homines quo plura habent, eo ampliora cupiunt Ci.; brez determinacije: C., quo plures erant, maior caedes L.

3. krajevno kamor; v relat. sklopu in tja(kaj): Ca., Varr. idr., Miltiades cursum direxit, quo tendebat N., more, quo (= in quod) influit C., in eum locum, quo exercitui aditus non erat C., illorum locorum, quo pervenerimus Ci., ubi decidimus, quo prius Aeneas H.; z determinacijo: corpus in eam partem, quo … N., ibit eo, quo vis H., eodem inferri, quo ii, qui ad supplicium essent dati N.; v relat. sklopu: O., quo ut venit N.

4. načinovno kakor: Hermionam Pylades, quo Pallada Phoebus, amabat O.

5. conj. da bi s tem, da bi tako, da bi čim; kot relat. sklop: Pl., Ter., O., L., S., H. idr., in funeribus sublata erat celebritas mulierum, quo (= ut eo) lamentatio minueretur Ci., docebo, quo facilius intellegi possit N.; za subst. causa = zaradi česar, da: vim morbi in causā esse, quo serius perficeretur L.; quo ne = ut ne: L., Ci. ep. idr., quo ne per vacuum incurreret hostis H.; z nikalnico: non quo (tudi non quod) ne kakor da bi, ne zato ker bi, ne da bi: utar oratione perpetuā; non quo hoc sit necesse, verum ut experiar Ci., non quo otium sequerentur, sed ut … N. Od tod pogosto quō minus ali quō-minus (ixpt.) = ut eo minus „da tem manj“ za glagoli oviranja, ustavljanja (verba imperiendi) in sopomenskimi pojmi kot rahlejši izraz za nē, sl. da ne ali inf.: Ter., T. idr., quae formido impedit, quominus causam velint dicere? Ci., non recusavit, quominus legis poenam subiret N., non fuerat Mario religio, quominus Glauciam occideret Ci., stetisse per Trebonium videbatur, quominus oppido potirentur C. da je bilo na Treboniju (= da je Trebonij kriv, da je Trebonij preprečil), da se niso polastili mesta; tudi: conari, quo fiant minus C., redko in predklas. minus quo: ne vereatur, minus iam redeat domum Ter., v istem pomenu tudi (redki) quō sētius (secius): Afr. fr., impedimento est, quo setius feratur lex Corn.; odvisno: Pl., Ter. idr., quaero, qui scias Ci., videre, qui conveniat L.; včasih = kako drago, po čem, za koliko: indica, minimo daturus, qui sis, qui duci queat Pl. povej najnižjo ceno, za katero se more dobiti, ut quantum possit quique liceat, veneant Pl.
b) zakaj?: qui non? Pl., non potest … — Qui? — Quia habet … Ter.

2.
a) relat. s čimer, od koder: Pl., Ter., Enn. ap. Non. idr., in tantā paupertate decessit, ut, qui efferretur (ob čemer bi ga bili mogli pokopati = za pogrebne stroške), vix reliquerit N., doleo me non habere … qui utar Ci.
b) kot veznik (= gr. ὅπως) da (bi): Ter., restim volo mihi emere. — Quam ob rem? — Qui me faciam pensilem Pl.

3. nedoločno nekako, v želelnih stavkih (= utinam) da bi vendar: Ter., qui istum di perdant Pl., qui illi dii irati (sc. sint)! Ci. ep.

rest¹ [rest] samostalnik
(nočni) počitek, počivanje, mirovanje, mir; spanje, odmor, oddih; večni počitek (mir); počivališče; dom, zavetišče, prebivališče
tehnično opora, opornik, podpornik
glasba pavza; (metrika) cezura; (redko) obnovljena moč

without rest brez miru, brez odloga, nemudoma
at rest miren, nepremičen, mrtev
a good night's rest dobro spanje
rest room soba za počivanje, dnevna soba; ameriško toaleta
rest period šport odmor v igri
day of rest dan počitka, praznik
sailors' rest dom za pomorščake
travellers' rest turistični dom (prenočišče)
vulcano at rest mirujoč vulkan
to be at rest mirovati, v miru počivati (o mrtvem); biti pomirjen
to allow an hour for rest privoščiti si uro počitka
to come to rest priti do miru, pomiriti se
to go (to retire) to rest iti k počitku, iti spat
to lay to rest položiti k (večnemu) počitku, zagrebsti, pokopati
to set s.o.'s mind at rest pomiriti, umiriti, utešiti, potolažiti koga
to set a question at rest odločiti, rešiti vprašanje
to take a rest odpočiti se
to take one's rest počivati, iti k počitku
I want rest potreben sem počitka

rest² [rest] neprehodni glagol
mirovati, počivati, najti mir, umiriti se, biti miren; ležati, spati; odpočiti se; oddahniti se; obstati, ustaviti se (o stroju); opirati se (against, on na)
opreti se, nasloniti se; zanesti se na, zaupati (in v)
prehodni glagol
pustiti (komu) počivati, dati počitek komu; varovati, prizanašati komu; dati mir komu; nasloniti, opreti (on na)
upreti (pogled) na, v

to rest oneself odpočiti se, oddahniti si
rest his soul! mir, pokoj njegovi duši!
to rest in the churchyard večno počivati na pokopališču
to rest from toil odpočiti si od težkega dela
I rest on your promise zanesem se na vašo obljubo
he rested his head on the pillow položil je glavo na blazino k počitku
he rests his suspicions on that letter on opira svoja sumničenja na ono pismo
to rest on (upon) one's oars nehati veslati, figurativno počivati po napornem delu
to rest on one's laurels figurativno počivati na svojih lovorikah
to rest a ladder against a wall nasloniti lestev na zid
are you rested? si se odpočil?
it rests with you to propose terms vam je prepuščeno, da predlagate pogoje
the burden rests upon him breme odgovornosti leži, počiva na njem
the fault rests with you krivda je vaša (leži pri vas)
let him rest in peace! naj (on) v miru počiva!
to let a quarrel rest pokopati prepir
the matter cannot rest there stvar (zadeva) ne more ostati pri tem
the officer rested the soldiers častnik je dal počitek (odmor) vojakom
a shadow rests on the valley senca leži nad dolino
we stopped to rest the horses ustavili smo se, da bi dali počitka konjem

ring^*4 [riŋ] neprehodni glagol & prehodni glagol
(o zvonovih) zvoniti, zazvoniti; pozvoniti; (o kovancih) zveneti, zvenkljati, žvenketati; (za)doneti, odmevati, razlegati se; biti napolnjen, poln (with česa)
razglasiti, (ob)javiti (z zvonom), pozivati; iskati (for s.o. koga)

to ring again doneti, razlegati se, odmevati, zveneti
to ring the bell pozvoniti
to ring a bell sleng spomniti na (kaj), poklicati v spomin
the bell rings (is ringing) (zvonec) zvoni
to ring a burial zvoniti pri pogrebu
to ring changes (on) pritrkavati, zvoniti (mrliču), figurativno naznanjati konec (padec)
to ring the changes (on) prerešetavati, premlevati (isto stvar), izčrpati
the city rings with his fame mesto je polno njegove slave
to ring false (hollow) lažnivo, neiskreno zveneti
my ears ring v ušesih mi zveni
to ring the knell of s.th. z navčkom čemu zvoniti, figurativno pokopati kaj
the cheers made the rafters ring od vzklikov je odmevalo od tramov v ostrešju
he gave a ringing laugh zasmejal se je, da je vse zadonelo
to ring for the maid pozvoniti služkinji
to ring a peal udariti na zvon
to ring true imeti dober zven (o kovancu); pošteno, iskreno zveneti

sagrado svet, posvečen; častitljiv; nedotakljiv

la Sagrada Escritura sveto pismo
historia sagrada biblijska zgodovina
orador sagrado pridigar, cerkveni govornik
sagrado m pribežališče, zavetišče
dar sepultura en sagrado krščansko pokopati

sepelio moški spol pokop, pogreb

dar sepelio pokopati

sepoltura f

1. pokop, zakop; ekst. pogreb:
dare sepoltura pokopati

2. grob

sepultūra -ae, f (sepelīre)

1. pokopavanje, pokapanje, pokop, pogreb: SEN. PH., PLIN., SUET., VAL. MAX., IUST., DIG. idr., humatio et sepultura CI., sepulturā aliquem afficere CI. pokopa(va)ti koga, ad sepulturam corpus vitrici datum CI., sepultura occisorum C., sepulturā prohibere L. ne dati pokopati, ne dovoliti pokopa; konkr. grobišče: mortes et sepulturae demonstrantur deorum CI.

2. sežig(anje) mrličev: VAL. MAX. idr., antequam cremaretur in foro, quin locus sepulturae destinabatur T. sežigališče, corpora sepulturae reddidit IUST.

sod¹ [sɔd]

1. samostalnik
kos zemlje s travo, ruša; (drobna) trava; zemlja

under the sod pod rušo, v grobu
the old sod figurativno domovina
to cut the first sod figurativno dati prvi udarec z lopato ali motiko
to lay (to put) beneath the sod pokopati

2. prehodni glagol
pokriti, obložiti z rušami, s kosi zemlje, s travo, s trato; obmetavati z rušami

Sulpicius 3 Sulpícij(ev), ime rimskega patricijskega rodu. Poseb. znani so:

1. Serv. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Servij Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 500, diktator in zmagovalec nad Latin(c)i l. 496: L.

2. Q. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Kvint Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 490, l. 454 eden od poslancev, ki jim je bila zaupana naloga, naj prinesejo zakone iz Grčije: L.

3. Serv. Sulpicius Camerīnus Servij Sulpicij Kamerin(ski), konzul l. 393, je nasprotoval izselitvi v Veje ter dosegel, da so vejska zemljišča razdelili med plebejce: L.

4. Q. Sulpicius Longus Kvint Sulpicij Long (Dolgi) je dal kot vojaški tribun s skale pahniti stražo, ki Galcem ni preprečila splezati na Kapitol(ij); kasneje je vodil pogajanja z Galci: L.

5. Serv. Sulpicius Rūfus Servij Sulpicij Ruf (Rdečelasi) je l. 377 kot konzulski tribun obvaroval tuskulski grad, ki so ga oblegali Latin(c)i: L.

6. C. Sulpicius Peticus Gaj Sulpicij Petik je bil petkrat konzul; l. 361 se je bojeval proti Hernikom in jih premagal, l. 358 je kot diktator porazil bojske Galce, l. 356 in 351 pa Tarkvinijce: L.

7. C. Sulpicius Longus Gaj Sulpicij Long (Dolgi), se je l. 323 kot konzul in pozneje še enkrat l. 317 vojskoval s Samniti (Samnijci) ter jih premagal v Kampaniji: L.

8. P. Sulpicius Galba Maximus Publij Sulpicij Galba Maksim je l. 211 Rim ubranil pred Hanibalovim napadom in v naslednjih letih uspešno poveljeval v spopadih proti makedonskemu kralju Filipu: L.

9. C. Sulpicius Gallus Gaj Sulpicij Gal, vojaški tribun v vojni proti makedonskemu kralju Perzeju, konzul l. 166, je premagal Ligur(ij)ce. Bil je zelo izobražen, dober govornik in poznavalec grške književnosti, ki je (kot kaže) v poznejših letih tudi sam pisateljeval in se poglobljeno ukvarjal z zvezdoznanstvom: Ci., Plin.

10. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je iz zavisti, vendar neuspešno skušal prikrajšati Lucija Emilija Pavla (tega je iz dna duše črtil) za zmagoslavje nad Perzejem. Kot pretor se je l. 151 neuspešno vojskoval v Luzitaniji. Ker je z neko sovražno tolpo, ki se mu je zaupno predala, izjemno kruto ravnal, so ga l. 149 v Rimu obtožili; obsodbe se je sicer rešil, a le s podkupovanjem in nemožatimi prošnjami. Bil je prvi govornik svoje dobe: Ci., Q., Val. Max.

11. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, sin prejšnjega, Saturninov nasprotnik, konzul l. 108: Ci.

12. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba, svak Gaja Grakha, izvrsten govornik, l. 110 javno obsojen, ker se je pustil podkupiti Jugurti: S.

13. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf, rojen l. 124, sprva pristaš aristokratov. Njim naklonjeno je s svojo izjemno govorniško nadarjenostjo vneto deloval za ohranitev ustave zlasti kot ljudski tribun l. 88. Ko se je Cezar l. 87 potegoval za konzulat, ne da bi bil prej pretor, mu je Sulpicij odločno nasprotoval in se zato sprl z njim in njegovo družino. Pozneje ga je na svojo stran pridobil Marij in ga izkoristil za svoje velikopotezne načrte; Sulpicij je predlagal več zakonov, ki sicer niso kazali nobenih prevratnih namenov, so pa očitno bili naperjeni proti senatu in aristokratom (leges Sulpiciae), med njimi še zlasti a) zakon, da ne sme noben senator imeti več kot 2000 denarijev dolga, in b) legemque ad populum tulit qua Sullae imperium abrogaretur, C. Mario bellum decerneretur Mithridaticum Vell. Ker so njegovi predlogi izzvali hud odpor senata in aristokracije, se je Sulpicij obdal s 3000 najetimi vojaki ter z njihovo pomočjo s silo dosegel, da so zakonski predlogi obveljali. Nato je razjarjeni Sula odrinil proti Rimu, ga l. 82 zavzel ter Marija in Sulpicija odstavil. Oba sta sicer pobegnila, a Sulpicija so po izdaji nekega sužnja pri Lavrentu ujeli in usmrtili: Ci., N., Vell.

14. P. Sulpicius Galba Publij Sulpicij Galba, edil skupaj s Ciceronom, s katerim se je pozneje potegoval tudi za konzulat, vendar ni uspel: Ci. ep.

15. Serv. Sulpicius Lemonia Rūfus Servij Sulpicij Lemonija Ruf, menda oče pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius), prijatelj Cicerona, s katerim je skupaj študiral retoriko pri Molonu na Rodosu. Pozneje se je podal v pravniške vode in kot odvetnik še bolj zaslovel kot govornik. Leta 51 je bil konzul skupaj z Markom Marcelom; po daljšem političnem omahovanju se je končno odločil za Cezarja in l. 46 kot namestnik upravljal Ahajo. Po Cezarjevi smrti je zopet politično omahoval in umrl l. 43 na potovanju v Mutino k Antoniju kot senatov odposlanec. Zapustil je veliko učencev in spisov; ohranilo se je le nekaj pisem, ki jih je pisal Ciceronu: Ci., Q., Gell., Dig.

16. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, legat pod Cezarjem v Galiji, l. 54 pretor. Leta 49 se je potegoval za konzulat, vendar je kljub Cezarjevemu priporočilu neslavno propadel. Pozneje se je pridružil zarotnikom zoper Cezarja in bil kot njegov morilec obsojen l. 43: Ci., C., Suet.

17. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf se je pod Cezarjevim poveljstvom bojeval v Galiji, bil l. 48 poveljnik (praetor) Cezarjevega ladjevja in v letih 47—45 upravitelj province Ilirija: Auct. b. Alx.

18. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba je potem, ko je zapravil vse svoje premoženje, naredil samomor: T.

19. Sulpicius Asper Sulpicij Asper je služil v cesarski telesni straži in se udeležil Pizonove zarote proti Neronu; to ga je stalo življenja, njegovo smrt pa opisuje T. kot constantiae exemplum.

20. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je l. 68 po Kr. v starosti 73 let kot Neronov naslednik zasedel cesarski prestol, vendar so ga že januarja l. 69 po Kr. vojaki umorili zaradi njegove skoposti: T., Suet.

21. C. Sulpicius Apollinaris Gaj Sulpicij Apolinar, rojen v Kartagini, učen slovničar, učitelj Avla Gelija in poznejšega cesarja Pertinak(s)a. Napisal je quaestiones epistolicae in v metrični obliki vsebine Plavtovih in Terencijevih komedij ter Vergilijeve Eneide: Gell.

22. Sulpicia Sulpicija
a) pesnica, menda hči pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius). Njeno ljubimkanje z osvobojencem Cerintom (Kerintom, s pravim imenom Kornut) opeva Tibul v 4. knjigi svojih elegij; v isti knjigi je objavil 5 njenih pesniških pisemc, ki jih je pisala svojemu ljubimcu (7.—12.): Tib.
b) pesnica ljubezenskih pesmi iz obdobja cesarja Domicijana, sloveča po svoji zvestobi do soproga Kalena: Mart., Aus., Sid.

23. P. Sulpicius Quirīnus Publij Sulpicij Kvirin ni izviral iz patricijske družine Sulpicijev, pač pa je bil po svoji soprogi Lepidi sorodstveno povezan z Liboni iz Skribonijevega rodu. Kot pogumen vojak in spreten upravnik se je prikupil Avgustu, ki ga je l. 12 imenoval za konzula. Kasneje je baje upravljal provinco Afrika, zagotovo pa kot cesarski namestnik dvakrat provinco Sirija, prvič menda l. 5 pr. Kr., drugič pa nedvomno l. 6. po Kr. Kot provincialni upravitelj se je izkazal tudi na vojaškem področju, saj je porazil več Rimljanom sovražnih ljudstev. Leta 1 pr. Kr. je bil kot comes et rector iuvenis dodeljen mlademu, za namestnika v provinco Armenija poslanemu Gaju Cezarju; spotoma se je poklonil Tiberiju, ki je bival na Rodosu, ta pa mu je ostal zvest prijatelj vse do njegove smrti l. 21 po Kr., ko je dal njegovo truplo pokopati na državne stroške: T., Vell., Suet., Fl. — Kot adj. Sulpicius 3 Sulpícijev: horrea H. (nekega Sulpicija Galbe, ki je imel v Horacijevem času v Rimu veliko zalogo vina), lex Fl. (zgoraj pod št. 13 omenjenega ljudskega tribuna Publija Sulpicija Rufa). — Od tod adj. Sulpiciānus 3 Sulpícijev, sulpicijánski: classis C. (pod št. 17 omenjenega pretorja P. Sulpicija Rufa), seditio Q. (ki ga je sprožil ljudski tribun Publij Sulpicij Ruf; gl. št. 13).

sup-pōnō (sub-pōnō) -ere -posuī -positum (sub in pōnere)

1. pod kaj dati (dajati), deti (devati), postaviti (postavljati), položiti (polagati), podstaviti (podstavljati), podložiti (podlagati); z dat.: vitulum vaccae Varr., ova gallinis Varr., anatum ova gallinis saepe supponimus Ci., iugis tauros supponere colla coëgit O. dati tilnik pod jarem, dati se (pustiti se) vpreči, colla iube domitos oneri subponere tauros O., sarcinae ingenti cervices supponere Sen. ph., caput pedibus supposuisse ducis O., cervicemque polo (nebesni obli, nebesnemu svodu) suppositurus Atlas O., pectora fluminibus iubeor supponere O., qui caput et stomachum supponere fontibus audent H. (menda o pršni kopeli), aliquem supponere tumulo ali terrae ali humo O. pokopati, supponere terrae viperos dentes O. vsejati v zemljo, agresti fano pecus O. (po)gnati pod … , Massica si caelo suppones vina sereno H. če postaviš pod milo nebo (na jasno nebo, na vedrino, na sonce). Pogosto pt. pf. suppositus (subpositus) 3 podložen, spodaj se nahajajoč, spodaj ležeč, spodaj bivajoč ipd.: subpositā manu O., suppositas immittere corpus in undas O., suppositus stellis ursae (Ursae) O. ali Parthus suppositus plagae soliferae Sen. tr. bivajoč pod … , incedis per ignes suppositos cineri H. ki leži (še tli) pod pepelom, ubi suppositus cinerem me fecerit ardor Pr., suppostaque (gl. opombo spodaj) caelo saxa Sil. proti nebu strmeče pečine (= planine, Alpe); occ.
a) podtakniti (podtikati), dati (dajati) pod koga, kaj: tectis agrestibus ignem O., supponite civibus ignem V. = položite državljane na gorečo grmado.
b) nastaviti (nastavljati) kaj na kaj: supponunt alii cultros (sc. iugulo) V., suppositi tinguuntur sanguine cultri V., falcem supponere aristis V., Col.

2. metaf.
a) čemu kaj podstaviti (podstavljati), za podlago (osnovo) dati (dajati), vzeti (jemati) kaj za podlago (osnovo): his … rebus subiunctis suppositisque Lucr.
b) nadomestiti (nadomeščati), zamenjati (zamenjevati), substituirati: Hieras … criminibus illis pro rege se supponit reum Ci. namesto kralja prevzema obtožbe, da …
c) podvreči, podrediti: aetheraque ingenio supposuere suo O., credere vix … caelestia corpora possum arbitrio formam supposuisse tuo O., nil ita sublime est … , non sit ut inferius suppositumque deo O. podrejeno, me tibi supposui (sc. kot učenec) Pers., suppositus malis ferisque Sen. tr. izpostavljen.
d) log. podrediti (podrejati): huic generi Hermagoras partes quattuor supposuit Ci.
e) spodaj ali kar zraven postaviti (postavljati), navesti (navajati), omeniti (omenjati), dostaviti (dostavljati), pristaviti (pristavljati): rationem Ci., exempla Ci. ep.
f) zapostaviti (zapostavljati), kaj manj ceniti kot kaj: paeniteat … Latio supposuisse Samon O.
g) na mesto koga ali česa postaviti (postavljati), za namestnika dati, postaviti (postavljati): meliorem quam ego sum subpono tibi Pl., quibus in rebus ipsi interesse non possumus, in iis operae nostrae vicaria fides amicorum supponitur Ci., tum iste homo nefarius in eorum locum, quos domum suam de piratis abduxerat, substituere et supponere coepit cives Romanos Ci., impetum in eum faciunt, qui suppositus erat N., Hercule supposito sidera fulsit Atlans O., proque auro … stannum supposuisse (sc. ferebatur) Suet., in quarum (sc. mulierum) locum … iuvenes supposuit Iust.; occ. varljivo podtakniti (podtikati): Dig. idr., puerum Ter., quaerere puerum aut puellam, qui suppona(n)tur mihi Pl., fabulam petitor … peragit: puellam domi suae natam furtoque inde in domum Vergini translatam suppositam ei esse L., qui supposita persona falsum testamentum obsignandum curaverit Ci., testamenta falsa supponere Ci., patri quos daedala Circe supposita de matre nothos furata creavit V., suppostaque (gl. opombo spodaj) furto (zvijačno) Pasiphaë V., supposita cerva O., venam lacrimis supponere O. solze spremeniti v … , ipse bibebam sobria suppositā pocula victor aquā Tib. (= vodo namesto vina).
h) naje(ma)ti, (na)ščuvati: per suppositos quosdam ad saeva facinora animatum Amm.
i) zastaviti (zastavljati): de rebus non alienandis vel supponendis Dig.

Opomba: Pf. supposīvī, supposīvit: Pl.; sinkop. pt. pf. supposta: V., Sil.

terre [tɛr] féminin zemlja, zemljišče, tla; prst; zemeljska posest, posestvo

Terre Zemlja, svet
de terre prstén, glinast, lončen
entre ciel et terre med nebom in zemljo
par terre, à terre na tleh (zemlji), na tla (zemljo)
mes projets sont par terre moji načrti so uničeni
sous terre pod zemljo; figuré skrivaj
sur mer et sur terre na vodi in na kopnem
terre à terre (figuré) realističen, materialističen, materialen, prozaičen
(familier) aux quatre coins de la terre povsod, v vseh deželah
par voie de terre po kopnem
terre arable orna zemlja
terre cuite terakota, žgana glina
terre d'élection izbrana (druga) domovina
terre ferme kopnina, celina
terre en friche, en jachère praha, ledina
terre natale rodna zemlja
terre d'os kostna moka
terre à porcelaine kaolin
la Terre promise, la Terre sainte obljubljena dežela, sveta dežela (Palestina)
terre réfractaire šamot, nezgorljiva glina
terre végétale humus, črnica
terre verte zeleni pas (na avtocesti)
terres pluriel vierges neobdelana zemlja, celina
armée féminin de terre kopenska vojska
fouille féminin des terres izkopavanje zemlje
tremblement masculin de terre potres
transport masculin par terre, par voie de terre prevoz po kopnem, po suhem
avoir les deux pieds sur terre (figuré) stati z obema nogama na zemlji, biti realist
courir ventre à terre drveti, zelo hitro teči
descendre à terre (marine) pristati, izkrcati se
être à six pieds sous terre biti pokopan (v grobu)
être à terre biti izgubljen, uničen
être assis par terre sedeti na zemlji, na tleh
être sous terre biti pod zemljo, biti mrtev, v grobu
ça fiche par terre toutes les prévisions to postavlja na glavo vsa predvidevanja
mettre, porter en terre pokopati
mettre quelqu'un plus bas que la terre (figuré) prezirljivo s kom ravnati, popolnoma ga očrniti
mettre à la terre (él) vzemljiti
mettre pied à terre razjahati; izstopiti iz avtomobila; stopiti iz postelje
perdre terre izgubljati tla pod nogami; izgubiti obalo iz oči
prendre terre (marine) pristati, izkrcati se
remuer ciel et terre vse sile napeti, poskusiti vse, pritisniti na vse kljuke
se retirer dans ses terres umakniti se na svoje posestvo
revenir sur terre iz sanjarjenja priti v resničnost
tomber par terre pasti na tla
vouloir rentrer sous terre hoteti se udreti v zemljo (od sramu)

tombeau [tɔ̃bo] masculin grobnica (tudi figuré), grob

tombeau de famille družinska grobnica
à tombeau ouvert (figuré) s tolikšno hitrostjo, da tvegamo smrtno nesrečo
il roulait à tombeau ouvert vozil je noro, blazno hitro
mise féminin au tombeau položitev v grob(nico), pokop
celte maison est un vrai tombeau ta hiša je prava grobnica
mettre au tombeau, ensevelir dans le tombeau pokopati v grob(nico)

tumulus -ī, m (tumēre) „napihnjenost, oteklina zemlje“

1.
a) naraven ali umetno nasut kup (kupček) zemlje, vzpetina (vzpetinica), vzvišek, hrib (hribček, hribec), holm (hólmec, holmìč, hólmič), grič (griček) v ravnini (collis = znatna vzpetina, naraven grič, hrib): Acc. fr. idr., planities erat magna et in eā tumulus terrenus satis grandis C., tumulus naturalis veluti manu factus Auct. b. Alx., tumuli silvestres Ci., ut ex tumulo tela in nostros conicerent C., castellum in alto tumulo situm L., terreni tumuli in magnam educti altitudinem Sen. ph.
b) nasploh kup: tumulum super addit harenae O., tumulus cadaverum C.

2. occ. gomila, grob, nagrobnik, nagrobni spomenik iz nasute zemlje: cum Alexander in Sigeo ad Achillis tumulum adstitisset Ci., in tumulis Pac. fr., Priameia virgo hostilem ad tumulum iussa mori V., tumulum facere, statuere, constituere V., tumulo dare corpora, tumulo ponere, componere, condere O., ei tumulum struere T. pokopati; pogosto = nagrobni spomenik nasploh: tumuli in marmore carmen O., tumulus marmorarius Aug., honorarius Suet., inanis V. prazen grob, kenotaf (gr. κενοτάφιον), in Iulii tumulo L. epit. v krasni grobnici.

úpanje (-a) n

1. speranza, augurio, auspicio; aspettativa, attesa:
biti poln upanja essere pieno di speranza
neutemeljeno, skrito, trdno upanje speranza infondata, nascosta, tenace
žarek upanja raggio di speranza
gojiti upanje coltivare la speranza, sperare
pokopati, uničiti upanja cancellare, sopprimere le speranze
slepiti se z upanjem coltivare vane speranze, vane illusioni
navdajati z upanjem infondere speranza
svoja upanja polagati v kaj riporre tutte le proprie speranze in qcs.

2. pren. speranza; promessa:
veliko upanje naše kinematografije una grande speranza, una grande promessa del nostro cinema
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. dati, kupiti na upanje dare, comprare a credito
dajati komu upanje dare coraggio, incoraggiare, stimolare
mat. matematično upanje valore previsto
rel. vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità
dokler živimo, upamo finché c'è vita c'è speranza

wipe off prehodni glagol
obrisati, otreti; poravnati račun, plačati dolg

to wipe off one's tears obrisati si solze
to wipe off the slate figurativno pozabiti, zbrisati, "pokopati" kaj
to wipe off scores poravnati stare račune, napraviti križ čez stare prepire

zusammenschlagen^* udariti skupaj; (zerschlagen) razbiti; jemanden premlatiti (koga); zusammenschlagen über pokopati (koga, kaj)

συγ-κομίζω 1. act. a) znašam, zbiram, spravljam τί, τινά; b) prinašam s seboj, pokopavam skupno s kom τινά NT; pass. ležim, ἐνταῦθα t. j. v obljubi, da me hočeš pokopati. 2. med. a) znašam si, zbiram zase, pridobivam si, prisvajam si εἰς τὴν ψυχήν; τὶ πρὸς ἐμαυτόν združujem v sebi; b) zbiram okrog sebe πρὸς ἐμαυτόν, kličem k sebi τινάς.