Franja

róg cuerno m , (volovski tudi) asta f ; (bikov) pitón m ; glas trompeta f

lovski rog trompa f de caza
signalni rog clarín m, (hupa) bocina f
Zlati rog el Bósforo
rog izobilja cuerno de abundancia
nasaditi rogove (soprogu) (fig) poner cuernos al marido
pokazati rogove (fig) sacar los cuernos
suniti z rogovi cornear, dar cornadas
trobiti na rog tocar la trompeta (ali la trompa ali la corneta)
trobiti v isti rog s kom (fig) ir de acuerdo con alg; estar en connivencia con alg; simpatizar con alg
tema je kot v rogu no se ven dos dedos de la mano

rožíček (small) horn, arhaično cornicle

rožíčke pokazati (figurativno) to show one's horns, to resist, to show one's mettle, to show fight

s (ozir. z) (spremljanje) avec, (conjointement) avec

z menoj (s teboj, z njim, z njo, z nami) avec moi (avec toi, avec lui, avec elle, avec nous)
v spremstvu z accompagné de, en compagnie de
kava z mlekom café moški spol au lait; (sredstvo) avec, de, par, à, en, au moyen de, à l'aide de, grâce à
pisati z desno (levo) roko écrire avec (ali de) la main droite (gauche)
pisati s svinčnikom écrire au crayon
jesti z dobrim tekom manger de bon appétit
pokazati kaj s prstom montrer quelque chose du doigt
plačati z zlatom payer en or
z njegovo pomočjo grâce à son aide
zvoniti z vsemi zvonovi sonner toutes les cloches
s pošto par la poste, par le courrier
z avtobusom (ladjo, železnico) en autobua (en bateau, en chemin de fer)
iti z avtom (s kolesom) aller en voiture ali auto (à bicyclette)
(lastnost) deklica z modrimi očmi une fillette aux yeux bleus
z odprtimi rokami à bras ouverts
s polnimi rokami les mains pleines; (način) avec, à, de, en
z nnmenom avec intention, à dessein
s silo de force
z vso silo à toute force
z veseljem avec plaisir
z eno besedo en un mot
z drugimi besedami en d'autres termes; (časovno) avec, à
s časom (sčasoma) avec le temps, peu à peu, à la longuc
z dvajsetimi leti à (l'âge de) vingt ans; (kroj) de
z vrha d'en haut
s strani de côté
(v vprašnlnicnh) kaj pa je z njirn? mais qu'est-ce qu'il a?, qu'a-t-il donc?
kako je z njim? comment va-t-il?
z njim je konec c'en est fait de lui
kje ste z delom? où en êtes-vous de votre travail?
s čim se ukvarjate? de quoi vous occupez-vous?
s čim varn lahko postrežem? en quoi puis-je vous servir?, qu'y a-t-il pour votre service?

s (ozir. z)

1. (spremljanje, odnos) con

z menoj (s teboj, z njim, z njo, z nami) conmigo (contigo, con él, con ella, con nosotros)
v spremstvu z acompañado de, en compañía de
iti s kom ir con alg, acompañar a alg
in s tem, konec (besedi)! y con esto, acabamos

2. (povezanost, združenost)

kava z mlekom café m con leche
z ali brez (mleka)? ¿con o sin?
kruh z maslom pan con mantequilla

3. (sredstvo) con; por; en, a

s palico con un bastón
razrezati z nožem cortar con un cuchillo
s pošto por correo
prispeti z letalom llegar en avión
potovati z vlakom viajar en tren, viajar por ferrocarril
pisati s svinčnikom escribir con lápiz (ali a lápiz)
plačati z zlatom pagar en oro
pisati s pisalnim strojem escribir a (ali con la) máquina
dotakniti se s prstom tocar con el dedo

4. (način) con; por; a, en

z namenom con intención
z veseljem con mucho gusto
s silo por (la) fuerza, a viva fuerza
z eno besedo en una palabra
z velikim strahom con mucho miedo
z mirno vestjo con la conciencia tranquila
pokazati s prstom na koga señalar a alg con el dedo

5. (lastnost)

deklica z modrimi očmi una muchacha de ojos azules

6. (čas) con; a

s časom (sčasoma) con el tiempo
z 10-imi leti a los diez años; a la edad de diez años

7.

kaj je z njim? ¿que le pasa?
držati s kom (biti na strani koga) estar del lado (ali de la parte) de alg
nimam nobenega posla s tem nada tengo que ver con ello
vračati dobro z zlim devolver bien por mal

situácija situación f

ekonomska (finančna) situacija situación económica (financiera)
pokazati se doraslega situaciji (fig) mostrarse a la altura de la situación (ali de las circunstancias)
rešiti situacijo salvar la situación

sovráštvo (-a) n odio, astio, accanimento, inimicizia, livore:
čutiti sovraštvo do koga, do česa provare odio, astio verso, contro qcn., qcs.; avere in odio qcn., qcs.
gojiti globoko sovraštvo avere il veleno in corpo
požreti, požirati sovraštvo mangiare, masticare veleno
pokazati, bljuvati nepomirljivo sovraštvo schizzare veleno (da tutti i pori), sputare veleno
psiht. sovraštvo do žensk misoginia
sovraštvo do novega misoneismo
sovraštvo do tujcev xenofobia

spoštljív (-a -o) adj. rispettoso, riguardoso, ossequente, deferente, reverenziale:
pokazati se spošljivega do koga mostrarsi deferente verso qcn.
spoštljiv strah (strahospoštovanje) timore reverenziale
imeti naloženo spoštljivo vsoto denarja avere depositata una rispettabile somma di denaro
evf. biti v spoštljivih letih essere avanti negli anni
spoštljiv pozdrav! (i miei) ossequi!
spoštljivo ravnanje ossequiosità

sram³:
sram me je ich schäme mich
sram me je, da … mit Beschämung [muß] muss ich …
ki te ga ni sram pokazati vorzeigbar, zum Vorzeigen

strahopétnost cowardice; arhaično poltroonery

pokazati svojo strahopétnost (figurativno) to show a yellow streak

šibka točka ženski spol die Schwachstelle, schwacher/neuralgischer Punkt, der Schwachpunkt, die Schwäche
pokazati svojo šibko točko sich eine Blöße geben

točk|a⁴ [ó] ženski spol (-e …) figurativno der Punkt
točka dnevnega reda Punkt der Tagesordnung, Tageordnungspunkt (TOP), znotraj člena/paragrafa: die Ziffer
bistvena/ključna/odločilna točka der springende Punkt
fiksna točka Fixpunkt
glavna točka Hauptpunkt, (srž) Kernpunkt (glavna točka obtožnice pravo Hauptanklagepunkt)
močna točka (prednost) starke Seite
mrtva točka toter Punkt, Totpunkt
nasprotna točka Gegenpunkt
navezna točka Bezugspunkt
navezovalna točka Anknüpfungspunkt, Ansatzpunkt
oporna točka Stützpunkt, (indic) Anhaltspunkt
orientacijska točka Orientierungspunkt
osrednja točka Mittelpunkt, Drehpunkt, Schwerpunkt
točka programa Programmpunkt
ranljiva točka Angriffspunkt, schwache Stelle, die Blöße
sporna točka/ točka spora Streitpunkt
stalna točka Festpunkt
stična točka Berührungspunkt
stranska točka Nebenpunkt
šibka točka schwache Seite, schwacher/neuralgischer Punkt, Schwachstelle, Schwachpunkt, die Blöße
biti na najnižji točki einen/den Tiefstand erreicht haben
na najnižji točki auf dem Tiefpunkt
po točkah punktweise, Punkt für Punkt
pokazati svojo šibko točko sich eine Blöße geben
koncentrirano na ključne točke schwerpunktmäßig
stavka na ključnih točkah der Schwerpunktstreik

tóčka (-e) f

1. punto (tudi mat. ):
izhodiščna točka punto di partenza
razdalja med dvema skrajnima točkama la distanza tra due punti estremi

2. mat. punto;
izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu calcolare il valore della funzione in qualche punto dell'intervallo
diametralna točka punto diametralmente opposto
realna točka punto reale
stična točka punto d'incontro

3. ekst. punto:
razgledna točka belvedere; vista panoramica
izletniška točka meta di gite

4. pren.
mrtva točka punto morto
gradnja je na mrtvi točki la costruzione è a un punto morto

5.
boleča točka punto dolente; punctum dolens
razmere v zdravstvu so naša boleča točka le condizioni in cui versa la sanità sono il nostro punto dolente

6. (točka dnevnega reda, zakona ipd. ) punto:
dopolnilo k tretji točki zakona aggiunta al punto 3 della legge

7. (točka sporeda, prireditve) numero:
plesna, solistična točka numero di danza, solistico

8. (enota za vrednotenje dosežkov) punto:
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
na natečaju je dosegel 85 od 100 možnih točk al concorso ha totalizzato 85 dei 100 punti possibili
šport. razdeliti si točko pareggiare, realizzare un pareggio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokazati na belo točko fischiare un rigore
voj. iskati mehke točke obrambe cercare i punti deboli della difesa
pren. začenjati z ničelne točke ripartire da zero
to je njegova šibka točka è il suo punto debole
pren. Arhimedova točka punto di partenza
med. bolečinska točka punto dolorifico
šport. kazenska točka penalità
elektr. nevtralna točka punto neutro
fiz., voj. ničelna točka punto zero
triangulacijska točka punto di triangolazione
bot. vegetacijske točke rastline cellule embrionali
tekst. vezna točka punto di imbastitura
geogr. višinska točka quota

tolerántnost toleration

pokazati tolerántnost to show tolerance (do česa for something)

vídeti voir ; (zagledati) apercevoir ; (izgledati) avoir l'air, paraître

le bežno videti ne faire qu'entrevoir quelque chose
dobro (slabo) videti avoir une bonne (mauvaise) vue, avoir de bons (mauvais) yeux
daleč videti voir loin
ničesar ne videti (v temi) ne rien voir, n'y pas voir, n'y voir goutte
videti dvojno voir double
videti vse rožnato voir tout en rose
rajši videti aimer mieux, préférer
spet videti revoir
(v)naprej videti prévoir
videti je bolan il a l'air malade
videti je zdrav il a bonne mine
iz tega se vidi, da … on voit par là que …, il ressort par là que …
videti je, da … on voit que …, il semble que …
iz vašega pisma vidim, da … je vois par votre lettre que …
je že kdo videl kaj takega? a-t-on jamais vu pareille chose?
ne more ga videti il (ali elle) ne peut pas le voir (ali supporter), il le déteste, familiarno il est sa bête noire
da se ne vidiva več! adieu pour toujours (ali à jamais)!
dati videti (pokazati) faire voir, montrer; (razstaviti) exposer; (prikazati se) se montrer
prav malo ga je videti il se fait rare (comme les beaux jours), on ne le voit plus guère
se že vidi il fait déjà clair (ali jour)

vídeti ver ; (zagledati) mirar

rajši videti preferir, gustar más
daleč videti ver lejos
od daleč videti ver de lejos
dobro (slabo) videti ver bien (mal), tener buena (mala) vista
bežno videti entrever
videti vse rožnato verlo todo de color de rosa
bomo (že) videli ya veremos
rad (nerad) videti ver con buenos (malos) ojos
(ne)rad vidim, če (da) ... (no)me gusta que (subj)
nič se ne vidi no se ve nada
no, vidiš! fam ¡ya lo ves!, ¡ya te lo decía yo!
ne hoteti kaj videti aparentar no ver a/c, (zatisniti eno oko) fam hacer la vista gorda
je že kdo videl kaj takega? ¿habráse visto semejante cosa?
videl sem kako je padel le vi caer
on me ne more videti (fig) no soy de su agrado
da te nikoli več ne vidim tu! ¡no vuelvas a aparecer por aquí!
iz tega se vidi, da ... por ello se ve que..., de ello resulta que...
nikogar ni bilo videti no se veía a nadie
dati videti dejar ver, (pokazati) mostrar, enseñar, (razstaviti) exhibir
dati se videti (prikazati se, pojaviti se) mostrarse, aparecer
vse zvezde videti (od bolečine) fam ver las estrellas

vólja volonté ženski spol , vouloir moški spol , gré moški spol , humeur ženski spol

brez volje sans volonté, aboulique, faible
dobre volje de bonne humeur, bien disposé, familiarno de bon poil, bien luné
slabe volje de mauvaise humeur, mal disposé, maussade, familiarno de mauvais poil, mal luné, pas à prendre avec des pincettes, en rogne
zelo dobre volje, židane volje humeur enjouée
rade volje volontiers, de bon gré, de bon cœur, de bonne grâce
poslednja volja (pravno) dernières volontés, testament moški spol
železna volja volonté de fer
proti volji koga contre la volonté (ali le gré) de quelqu'un
proti moji volji malgré moi, en dépit de moi
za božjo voljo pour l'amour de Dieu, au nom du ciel
po (mili) volji à volonté, (v restavraciji) à discrétion
po vaši volji à votre gré (ali guise, convenance), comme il vous plaira
pri volji biti kaj narediti être disposé à faire quelque chose, avoir l'intention de faire quelque chose
pri najboljši volji avec la meilleure volonté (du monde)
tvoja volja naj se zgodi! que votre volonté soit faite!
kjer je volja, tam je moč vouloir, c'est pouvoir
pokazati dobro voljo faire acte de bonne volonté

vólja voluntad f , (hotenje) querer m ; (odločenost) determinación f ; (želja) deseo m

dobra (slaba) volja (razpoloženje) buen (mal) humor m
poslednja volja (jur) última voluntad, testamento m
svobodna volja libre voluntad, propia voluntad; fil libre albedrío m
železna volja voluntad férrea (ali de hierro)
iz proste volje de (buen) grado, por propia voluntad, espontáneamente
proti svoji volji (nerad) de mala gana, con repugnancia
proti moji volji contra mi voluntad, a pesar mío
za božjo volja! ¡por (el amor de) Dios!; ¡gloria santa!
kruh po volji (v restavraciji) pan a discreción
čemerna, »pasja« volja humor m de perros
biti dobre (slabe) volje estar de buen (mal) humor
biti komu na voljo estar a la disposición de alg
imeti najboljšo voljo estar animado de la mejor voluntad (ali de los mejores deseos)
pri najboljši volji tega ne morem storiti me es de todo punto imposible hacerlo
če bi šlo po moji volji si por mi gusto fuera
pokazati dobro voljo mostrar buena voluntad
uveljaviti svojo voljo imponer su voluntad
ustreči volji koga cumplir la voluntad de alg
tvoja volja naj se zgodi! ¡hágase tu voluntad!
kjer je volja, tam je moč querer es poder

vrat|a¹ srednji spol množina

1. die Tür; velika, vežna, dvoriščna, tovarniška: das Tor; (balkonska Fenstertür, Balkontür, cerkvena Kirchentür, desna Rechtstür, drsna Schiebetür, dvižna das Hubtor, Hebetür, Schwingtor, dvojna, dvokrilna Doppeltür, garažna Garagentür, Garagentor, hišna, vhodna Haustür, Haustor, izstopna Ausstiegtür, jeklena Stahltür, kovana železna Gittertor, krilna Flügeltür, kuriščna tehnika Feuertür, leva Linkstür, mestna Stadttor, nakladalna tehnika Ladetür, neprepustna pomorstvo Schottentür, nihajna Schwingtür, Pendeltür, notranja Innentür, oblazinjena Polstertür, pogrezna Falltür, poklopna Klapptür, skedenjska Scheunentor, skladiščna Hallentor, sobna Zimmertür, sprednja Vordertür, stanovanjska Wohnungstür, steklena Glastür, Fenstertür, stranska Seitentür, Nebentür, šolska Schultor, tapetna Tapetentür, tovarniška Werktor, vhodna/hišna Haustor, vhodna Eingangstür, Hauseingagstür, Wohnungseingangstür, Eingangstor, vmesna Verbindungstür, Zwischentür, voznikova Fahrertür, vrtljiva Drehtür, vrtna Gartentor, zadnja Hintertür, zložljiva Falttür, drsna zložljiva Harmonikatür, zunanja Außentür, dvorane Saaltür, iz desk Brettertür, omare Schranktür, prtljažnika Hecktür, sobe Zimmertür, vagona/avtomobila Wagentür, za dostavo Ladetür, za polnjenje Fülltür, za vlaganje tehnika Bedienungstür)
… na vratih Tür-
(gumb der Türknopf, napis das Türschild, veriga die Türkette, zvonec die Türklingel, zavesa der Türvorhang)
zapiralo za vrata der Türschließer, der Zuschlaghinderer
odpiralnik vrat der Türöffner

2. (vhod) der Eingang (tudi pri šotoru); z vratarjem: die Pforte (vhodna Eingangspforte)
figurativno nebeška vrata Himmelspforte
vrata pekla Pforte zur Hölle

3. v ograji, zidu, obzidju: die Pforte (stranska Nebenpforte, trdnjavska skrivna Ausfallpforte); (lesa) das Gatter (tudi šport jahanje), das Lattentor, Gittertor

4. pomorstvo der Einstieg
krmna vrata Heckpforte
premčeva vrata Bugtor
dovozna vrata s klančino die Ladeklappe
(na premcu Bugladeklappe, na krmi Heckladeklappe)

5. pri kočiji ipd.: der Schlag, Kutschenschlag, Wagenschlag

6. tehnika pri jezu: das Tor (dvižna Hubtor, korita Trogtor, zapornična Schleusentor); pri zapornici: die Falle

7.
odprta vrat eine offene Tür (tudi figurativno)
dan odprtih vrat Tag der offenen Tür
zaprta vrat eine verschlossene Tür
ledeniška vrat geografija das Gletschertor
logična vrata avtomatska obdelava podatkov die Gatterschaltung
|
pokazati komu, kje so vrata (jemandem) die Tür weisen, (jemandem) zeigen, wo der Zimmermann das Loch gelassen hat
gledati kaj kot tele nova vrata vor (etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg, stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor

do vrat bis zur Tür
do vrha vrat stoji voda: türhoch

med vrati zwischen Tür und Angel

na vrata an die Tür
potrkati na vrata anklopfen, an die Tür klopfen

na vratih an der Tür
biti kar naprej na vratih (jemandem) die Tür/das Haus/die Bude einrennen

od vrat von der Tür
od vrat (naprej) von der Tür an
od vrat do vrat von Tür zu Tür, von Haus zu Haus (transport : der Haus-zu-Haus-Verkehr)
hoditi od vrat do vrat von Tür zu Tür gehen, Klinken putzen (gehen)

pod vrati unter der Tür (durch)
špranja pod vrati die Türritze

pred vrata vor die Tür
postaviti koga pred vrata (jemanden) hinaussetzen, (jemandem) den Stuhl vor die Tür setzen

pred vrati vor der Tür
pred mestnimi vrati vor den Toren der Stadt
biti pred vrati vor der Tür stehen, figurativno ins Haus stehen

skozi vrata durch die Tür, bei der Tür (herein)
skozi zadnja vrata figurativno über die Hintertreppe
vdirati skozi odprta vrata offene Türen einrennen
vreči skozi vrata koga (jemanden) an die Luft setzen

z/s … vrati mit … Türen, vozilo: der -türer
(tremi Dreitürer, štirimi Viertürer, petimi Fünftürer), -türig ( dreitürig, viertürig, zweitürig, doppeltürig)
za vrati hinter der Tür
za zaprtimi vrati hinter verschlossenen Türen, unter [Ausschluß] Ausschluss der Öffentlichkeit, nichtöffentlich
zasedanje za zaprtimi vrati die Klausurtagung

vráta (sobna, hišna) door; (vrtna, dvoriščna) gate; (vhod) entrance, doorway; (nogomet) goal

hišna vráta street door, front door
dvokrilna vráta folding door
mestna vráta town gate
steklena vráta glass door, French window
spustna vráta drop door
vrtljiva vráta revolving door, swing door
vzdižna železna vráta zgodovina vojska portcullis
zadnja, zadajšnja vráta back door
zunanja vráta outer door
za zaprtimi vráti behind (ali with) closed doors
smučna vráta sliding door
vráta so zaprta the door is shut (ali closed)
vráta so odprta the door is open, na stežaj wide open
vráta so priprta the door is ajar
vráta so zaklenjena the door is locked
vráta so zapahnjena the door is bolted
vojna je pred vráti war is imminent
zima je pred vráti winter is upon us (ali is at the door)
iti in odpreti vráta (ko pozvoni zvonec) to answer the bell (ali the door, the door-bell)
pokazati komu vráta (figurativno) to show someone the door, to turn someone out of doors
iti ven (noter) skozi zadnja vráta to go in (to go out) by the back door
na stežaj odpreti vráta to throw the door wide open (komu to someone)
na trkanje odpreti vráta to answer the door
vlomiti vráta to force open the door
zaloputniti vráta to slam (ali to bang) the door
zapreti in zapahniti vráta to shut and bolt the door
zapreti komu vráta pred nosom to shut the door in someone's face
vráta so se zaprla the door swung to

vráta (vrát) n pl.

1. porta (tudi inform. ); uscio; portiera:
vrata vodijo v kuhinjo la porta dà nella cucina
soba ima dvoje vrat la stanza ha due porte
vrata avtomobila, avtobusa, vagona la portiera dell'auto, dell'autobus, la porta del vagone
glavna, stranska vrata porta principale, portone; porta secondaria
kovana, lesena, steklena vrata porta in ferro battuto, porta di legno, porta di vetro
garažna, vhodna vrata porta della rimessa, porta d'ingresso
dvižna, nihalna, vrtljiva vrata saracinesca, porta a basculanti, porta girevole
enokrilna, dvokrilna vrata porta a un battente, a due battenti
grad. smučna vrata porta scorrevole
požarna vrata porta di sicurezza
vrata za služinčad porta di servizio
trkati na vrata bussare alla porta
loputati z vrati sbattere la porta

2. šport. porta:
braniti vrata difendere la porta, la rete
brcniti žogo v vrata tirare in porta

3. šport. (prostor med dvema palicama pri nekaterih smučarskih, veslaških disciplinah) porta

4. pren. porta, accesso:
geogr. Postojnska vrata la porta di Postumia

5. pren.
odpreti, zapreti vrata aprire, chiudere le porta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokazati komu vrata indicare la porta a qcn.
zapreti komu vrata pred nosom chiudere la porta in faccia a qcn.
trg. prodaja od vrat do vrat vendita porta a porta
pren. trkati na vrata essere alle porte, cominciare; premere, minacciare alle porte
ekst. postaviti koga pred vrata mettere qcn. alla porta
pog. gledati kakor bik, kakor tele v nova vrata sgranare, strabuzzare gli occhi
naleteti povsod na zaprta vrata trovare tutte le porte chiuse
seja za zaprtimi vrati riunione a porte chiuse
vrata bank, trgovin se zapirajo le banche, i negozi chiudono
pren. nebeška, peklenska vrata porta del Paradiso, dell'Inferno