Franja

sostegno m opora, podpora; pomoč (tudi pren.):
muro di sostegno podporni zid
addurre nuovi elementi a sostegno di quanto detto navesti nove prvine v potrditev že povedanega

sostenimiento moški spol podpora; vzdrževanje

muro de sostenimiento podporni zid

soutènement [sutɛnmɑ̃] masculin podpora; podpornik

mur masculin de soutènement podporni zid
soutènement de la berge obrežni podporni zid
soutènement marchant premičen podpornik (v rudniku)

soutien [sutjɛ̃] masculin opora (tudi figuré); figuré podpora, podpornik; hranitelj, oskrbovalec, vzdrževatelj

soutien de famille vzdrževalec, rednik družine
ce parti apportera son soutien au gouvernement ta stranka bo podprla vlado
unité féminin de soutien (militaire) enota, ki pride na pomoč kaki drugi vojaški enoti
se faire le soutien d'une cause podpreti, braniti, ščititi neko stvar

spalleggiamento m pomoč, podpora

spinta f

1. sunek:
dare una spinta pren. spodbuditi, spodbujati
fare a spinte prerivati se

2. šport porivanje (kolesarja navkreber)

3. pren. spodbuda

4. pren. pomoč, podpora, olajšava:
va avanti a forza di spinte napreduje po zaslugi raznih podpor

5. fiz. vzgon:
spinta idrodinamica, idrostatica hidrodinamični, hidrostatični vzgon

spintarēlla f

1. pomanjš. od ➞ spinta majhen sunek

2. šport porivanje (v klanec)

3. pren. podpora, pomoč, priporočilo

Sprieß, der, Sprieße, die, Baukunst, Architektur podpora

spríjin -e n podpora; opora

statūminātiō -ōnis, f (statūmināre) podstava, podstavek, osnova, podlaga, podpora, opora, temelj, podzid(ek), podzidje: statuminationibus inductis, rudus si novum erit, ad tres partes una calcis misceatur Vitr., statuminatione facta rudus inducatur, idque pistum absolutum ne minus pede sit crassum Vitr.

stay³ [stéi]

1. samostalnik
opora
navtika jamborova vrv (žica), jamborski križ
množina obrat, obračanje
množina steznik
figurativno uteha, podpora

he will be the stay of my old age on mi bo v oporo v starosti
the ship is in stays ladja plove proti vetru
to miss stays ne ujeti vetra pri obračanju ladje (pri jadranju proti vetru)

2. prehodni glagol
navtika pritrditi (jambor itd.) z vrvmi (žicami); obrniti (ladjo) s pomočjo vetra ali proti vetru; podpreti (često up)
biti v oporo

stīpendium -iī, n (iz *stip[i]-pendium: stĭps in pendĕre denar odtehtati (odtehtavati)) stīpendium torej = odtehtavanje denarja, odtehtani denar; od tod

1. = aes militare mezda, plačilo za vojaško službo (vojaščino), vojaška plača; v Rimu so jo vpeljali l. 406: Varr., Iust., Amm., stipendium militare L., Plin. ali militum Cu., militum stipendia Plin., stipendium duum mensum Cu., stipendiorum solutio Iust., cum stipendium ab legionibus flagitaretur C., alicui (militibus, equitibus, exercitui) stipendium dare L., Brutus in Ci. ep., C. ali numerare Ci. ali exsolvere L., Lamp. ali persolvere Ci. ep., idem (sc. senatus) … victorem exercitum stipendio adfecit Ci., stipendium alicui decernere Ci. ep. ali constituere Q., modum (količino, vsoto) stipendii sibi ipsi constituere conati sunt Vell., stipendium accipere L., fraudare ali avertere C. poneveriti (poneverjati), ukrasti, (i)zmakniti, augere C., stipendium (stipendia) merere ali mereri vojaško mezdo (za)služiti, služiti v vojski, opravljati vojaško službo, biti v vojaški službi: primum stipendium meruit annorum decem septemque N., si statim stipendia mereri coeperamus Ci., auxiliaria stipendia mereri T. služiti pri pomožnih četah, služiti v pomožnih enotah, stipendiis honestis militare Eutr. v vojski imeti imenitno mesto (visok položaj), v vojski imeti visok čin.

2. meton.
a) vojna služba, vojaška služba, vojaška kariera, vojaščina: homo nullius stipendii S. ki ni nikdar služil vojske (v vojski), ki ni bil nikoli vojak, sextus decimus stipendii annus T.; večinoma v pl.: Vell. idr., finis stipendiorum Ci., partem militum, qui iam stipendiis confecti (po drugih confectis) erant, dimisit Ci., stipendia facere S. kot vojak služiti, opravljati vojaško (vojno) službo, cum stipendia … faciebatis L., cum stipendia pedibus (peš, kot pešec, v pehoti) propter paupertatem fecisset L., emerita stipendia S., L. doslužena vojaščina, končan vojaški rok, končana vojaška služba, fortissimae militiae stipendia emeritus Val. Max. zelo pogumno dosluživši vojaško službo, decimum annum dilectibus stipendiis se exhaustos esse L., stipendia implere L. epit., explere T., castrensibus stipendiis imbui Plin. iun. učiti se (vojaške) službe v (vojaškem) taboru (ostrogu); pren.: tamquam emeritis stipendiis libidinis, ambitionis … Ci. tako rekoč dosluživši pri … , plurium velut emeritis annorum stipendiis Col., functus omnibus humanae vitae stipendiis Sen. ph.
b) occ. posamezno službeno leto, leto službe, vojno leto, vojni pohod: octavo iam stipendio Hirt., si in singulis stipendiis is ad hostes exuvias dabit Pl., multa (minima) stipendia habere L., plurimorum stipendiorum milites L., stipendia alicuius numerare L., Iust., septem et viginti enumerare stipendia L., stipendiis duobus ter et vicies vulneratus est Plin., missionem dare vicena stipendia meritis T., quadragena stipendia senes tolerent T., quadragesimum id stipendium Caecina parendi aut imperitandi habebat T. štirideseto leto je služil Cecina deloma kot podrejeni, deloma kot poveljujoči.
c) metaf. služba nasploh: rex, cui (sc. Hercules) duodecim stipendia debebat Iust. ki mu je bil zavezan opraviti 12 služb (del, nalog).

3. davek, dajatev, dača, carina, tribút, kontribúcija, starejše dan (f): Enn. ap. Varr., Iust., Amm. idr., stipendium pendere C., L., stipendia pendere S., stipendium solvere L., stipendium capere (sc. se) iure belli, quod victores victis imponere consuerint C., stipendium imponere (sc. alicui) C., L., argentum in stipendium imponere L., stipendium conferre L., Vell., exigere L., remittere L., stipendio liberari C., de stipendio recusare C., iis (sc. virginibus Vestae) … stipendium de publico statuit L. dohodke; metaf.
a) nasploh dajatev: dira ferens stipendia tauro (= Minotauro) Cat.
b) pomoč, podpora, „štipendija“: alii aliquod stipendium nostro studio contulerunt Col.
c) kazen, pokora: quod me manet stipendium? … iussas cum fide poenas luam H.

Stütze, die, (-, -n) opora; Baukunst, Architektur, Technik opornik, podpornik; für den Kopf, Arme: podpora; Eisenbahn oporni steber; figurativ Stütze der Gesellschaft steber družbe; Stütze der Hausfrau gospodinjska pomočnica

subside [süpsid] masculin (denarna) pomoč, podpora, subvencija; subsidij, podpora ene države drugi državi

solliciter un subside prositi za podporo, subvencijo
vivre des subsides de ses amis živeti od podpore, denarne pomoči svojih prijateljev

subsidiary [səbsídjəri]

1. pridevnik (subsidiarily prislov)
pomožen; podporen; dopolnilen, stranski; podrejen (to čemu)

subsidiary company trgovina podružnica
subsidiary stream pritok
subsidiary subject stranski predmet
subsidiary troops pomožne čete

2. samostalnik
(često množina) pomoč, podpora
trgovina podružnica

subsidio moški spol pomoč, podpora, prispevek

subsidios a los parados podpora brezposelnim

subsidium -iī, n (subsidēre: sub in sedēre)

1. kot voj. t.t. zadnja bojna vrsta (triarijev), ki je ostala v ozadju in sedela na tleh, dokler se sprednji dve nista znašli v stiski, rezerva, pomoč, nadomestilo, zaledje, rezervno (pomožno, nadomestno, zaledno) moštvo, rezervne (pomožne, nadomestne, zaledne) čete ali enote (naspr. (prima) frons, prima acies): Fest. idr., subsidium dicebatur, quando triarii subsidebant in extrema acie Varr., inpulsa frons prima et trepidatio subsidiis inlata L., in primam aciem suas legiones Sempronius induxit; in subsidiis locatae P. Licinii legiones L. kot rezerva, subsidia et secundam aciem adortus L., iaculatores fugerunt inter subsidia ad secundam aciem L., cohortis veteranas … in fronte, post eas ceterum exercitum in subsidiis locat S., aciem triplicibus subsidiis instruere S., neque certa subsidia collocari poterant C., in subsidiis pugnacissimas locaverat gentes Cu.

2. meton. abstr. kot voj. t.t. (vojaška) pomoč, podpora, zaledje, rešitev pred zasedbo: legatos mittunt subsidium rogatum C., subsidium ferre C., commune in Germanos Gallosque subsidium T.; večinoma v dat. subsidio na pomoč: subsidio ire N. ali venire Ci. ep., H. ali alicui subsidio proficisci Ci., C., funditores subsidio oppidanis mittit C., integros subsidio adducit C.; nam. dat. tudi in z acc.: equites in subsidium mitere, missi in subsidium milites T.

3. metaf. sploh pomoč, podpora, opora, zaslomba, zavetje, varstvo, zavetišče, okrilje: quaere, ubi iuri iurando tuo sit satias subsidi Pl., nemo est enim, qui invidiae sine vestro ac sine talium virorum subsidio possit resistere Ci., mihi hoc subsidium iam inde ab adulescentia comparavi Ci., subsidium (po drugih praesidium) ponere in fuga C., deserto non aliud subsidium quam misericordia Caesaris fuit T., militare aerarium eo subsidio niti T. se naslanja (opira) na ta prispevek; poseb. subsidio esse alicui, alicui rei biti v pomoč, biti v dobro komu, čemu, biti komu v hvalo, pomoči (pomagati), koristiti komu, čemu: nec tibi subsidio praesens sit numen O., subsidio esse oblivioni Ci., his difficultatibus duae res erant subsidio C.; occ.
a) pomagalo, pomoč, pripomoček: subsidia belli Ci., tria frumentaria subsidia rei publicae firmissimis praesidiis … munivit Ci., cum industriae subsidia atque instrumenta virtutis in libidine audaciaque consumeret Ci., his ego subsidiis ea sum consecutus Ci. ep., secundum inopiae (zoper pomanjkanje) subsidium C., fidissimum annonae subsidium L., quod auri sibi … ad subsidium fortunae a maioribus relictum foret L., desolata subsidiis aula Suet.
b) pribežališče, zavetišče: subsidium … bellissimum existimo esse senectuti otium Ci., vix modicis navigiis pauca subsidia T., qui … in hortos Pomponii quasi fidissimum ad subsidium perfugisset T.

subsidy [sʌ́bsidi] samostalnik
(često množina) denarna pomoč; podpora (iz javnih sredstev), subvencija

subvention [sübvɑ̃sjɔ̃] féminin denarna, finančna pomoč, podpora, subvencija; državna podpora znanstvenim, kulturnim ustanovam

accorder une subvention à une école podeliti, dati subvencijo šoli
ce théâtre reçoit une subvention de l'Etat to gledališče dobiva subvencijo od države

suffrāgātiō -ōnis, f (suffrāgārī)

1. glasovanje za koga, od tod priporočanje, priporočilo, podpiranje, podpora, pospeševanje s priporočilom, sufragácija, starejše priporočba (za kako službo ali dostojanstvo): iusta L., illi a multis mortalibus honestissuma suffragatione consulatus petebatur S., in consule declarando multum etiam apud universum populum Romanum auctoritatis habet suffragatio militaris (vojakov) Ci., si … hanc urbanam (mestnega prebivalstva) suffragationem militari anteponis Ci., extinctae (sc. sunt) suffragationes Ci.; z objektnim gen. (za kaj): suffragatio consulatūs Ci.

2. metaf. sploh pomoč, podpora, priporočilo, pokroviteljstvo, protekcija, spodbuda: divina, humana Val. Max., materna Sen. ph.