Franja

mite agg. blag, mil; prizanesljiv; nizek:
clima mite blago podnebje
giudice mite blag sodnik
il mite agnello blago jagnje
interesse mite nizke obresti

mītis -e (indoev. baza *mēi̯H- drag, ljub, prijeten, voljan, mil, prijazen; prim. skr. máyas- veselje, radost, gr. jon. μείλιχος, ajol. μέλλιχος, kretsko μηλίχιος mil, pohleven, sl. mil, lit. míelas, mýlas ljub, mil, mýliu ljubim)

1. mehek, volján (vóljen), mil, rahel, prhek = rodoviten (o zemlji, zemljišču): uva, vindemia V., vitis Cu., poma V. zrelo, sucus (sc. herbarum) O., caelum mitissimum L. prav (zelo) milo podnebje, mitiores plagae Plin., fluvius V. tiho tekoča, tiha, flamina Sil., flamma Sil. neškodljiv, mite solum Tiburis H., terra mitior Cu.; pren.: Thucydides fuisset maturior et mitior Ci. zrelejši in užitnejši, podobno: Cicerone mitior Corvinus et dulcior T. (Dial.); šalj. ves omehčan, ves mehek (rahel, zmehčan): Ter., mitis equidem sum fustibus Pl.

2. metaf.
a) (o živih bitjih ali njihovem značaju) krotek, pohleven, miren, tih, mil, milostljiv, blag, usmiljen, prizanesljiv: Pl., Mel., Ap., taurus O., lupa L., vir Vell., at vero in illā gravi L. Sullae turbulentāque victoriā quis P. Sullā mitior, quis misericordior inventus est? Ci., non atrocitate animi moveor; quis est enim mitior? Ci., homo mitissimus atque lenissimus Ci., vir mitissimus Plin. iun., animus mitis Ci., mitis ingenii iuvenis L., mores mitissimi Col. (naspr. truces atque crudeles). Sklad: z dat.: mitis … hostibus fuit L., mites hostibus sunt dii O., Turpilianus paenitentiae mitior T. milejši do skesancev; z in z acc.: Ci., non mitiorem in se plebem, sed asperiorem … futuram L.; pesn. z gr. acc.: nec Mauris animum mitior anguibus H.
b) (o neosebnih subj.) rahel, lahen, blag, mil, nežen: Luc. ap. Non., Tib., Vell., Iust., consilium, exsilium O., servitium Pr., obitus T., doctrina non mitis, sed paulo durior Ci.; o govoru: verba mitia Auct. b. Alx., verba mitiora Q., verba mitissima O., mitis et compta oratio Ci., dare mitia responsa T., dicendi genus placidum ac mite Q., poena mitior Q., affectus mitiores Q., haec cogitatio dolorem mitiorem facit Ci. lajša, aliquid in mitiorem partem interpretari Ci. mileje; subst. n. pl.: mitiora Ci. nežnejši občutki, nežnejša občutja (naspr. duriora). — Adv. mīte s komp. mītius in superl. mītissimē (na)rahlo, (na)lahno, nalahko, milo, milostljivo, prijazno: mite coniventibus Ap., mitius ferre O. ravnodušneje, mitius perire O. manj boleče, mitius aut horridius manipulatim alloqui T., mitissime legatos appellare C.; kot vrinjeni stavek: ut mitius loquar Aug.

monsunski pridevnik
(o vremenskem obdobju) ▸ monszun-Povezane iztočnice: monsunski gozd, monsunsko podnebje, monsunsko obdobje

mūtō¹, stlat. moitō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *mei̯- menjati; prim. lat. mūtuus, gr. μυῖτος (po)vračilo, sl. maščevati)

I. (z mesta) premakniti (premikati), odmakniti (odmikati), kreniti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): neque se luna quoquam mutat Pl. se ne premakne (gane) z mesta, Dianae simulacrum loco mutatum est Ci., iniussu populi mutari finibus L. prestopiti meje, stopiti na meje, ne quis invitus civitate mutetur Ci. da ne bi bil pregnan (izgnan), hinc dum muter O. da le pridem odtod, arbores mutatae V. presajena; zevg.: illa tamen se non habitu mutatve loco peccatque pudice H. se ne preoblači in ne zapušča svojega mesta. —

II.

1. menj(av)ati, zamenja(va)ti, premenja(va)ti: omnibus oppidis m. ad celeritatem iumenta C. v vseh mestih menjavati konje, da bi hitreje prišel naprej, togam paludamento mutare S. fr., vestem cum aliquo Ter.; toda m. vestem Ter., Varr., L., Vell., Sen. ph. ali vestimenta Suet. ali calceos et vestimenta Ci. zamenja(va)ti, obleko, preobleči (preoblačiti) se; pa tudi = žalno obleko obleči (oblačiti), v črno se obleči (oblačiti): Hier., in luctu senatus, squalebat civitas publico consilio veste mutatā L., vestem mutandam omnes meque omni ratione … defendendum putarunt Ci., utcumque mutata potentis veste domos inimica linquis H., m. caelum (podnebje), non animum H., mutandus locus est H. poiskati je treba drugo kopališče, velox amoenum saepe Lucretilem mutat Lycaeo Faunus et igneam defendit aestatem capellis H., m. domos V., m. patriam O. ali terram L., terras H. ali lares et urbem H. ali sedem Sen. ph. izseliti (izseljevati) se, odseliti (odseljevati) se, (od)iti drugam (v drugo deželo; poseb. o pregnancih): exsilio mutant urbem O., m. solum Ci., locum S., crebro m. loca Hirt. bežati iz kraja v kraj, m. expertum iam principem T. menjati (= zapustiti) že znanega gospoda, sidera mutata Petr. poet. od bogov zapuščena, vellera murice, lūto V. naravno (tj. belo) barvo runa zamenjati za rdečo, rumeno (= obarvati rdeče, rumeno), glandem aristā V. želod za klasje = prehranjevanje z želodom nadomestiti z žitom, m. calores Pr. menjati ljubezen = ljubiti drugega, personam Plin. iun. menjati masko (krinko), pren. = svoje vedenje spremeniti, m. orationem ali genus eloquendi Ci., tudi samo mutare Ci. izraze spremeniti (spreminjati), verba mutata Ci. rabljene v prenesenem pomenu, poseb. metonimično rabljene; occ.
a) (blago za blago) menja(va)ti, zamenja(va)ti: res inter se S. menjati blago za blago, trgovati na osnovi blagovne menjave, uvam furtivā strigili H., porcos aere Col. menja(va)ti za denar, mancipia cum mercatoribus vino adventicio S. menja(va)ti za uvoženo vino, merces V., Ap., mutat merces H. prodaja, magno mutari V. drag biti; metaf. victrice patriā victam L., pro Macedonibus Romanos dominos L.
b) kot voj. t.t. mutare militiam menjati vojaško službo = kazensko biti premeščen v nižji vojaški oddelek, biti degradiran: Dig.

2. spremeniti (spreminjati): nihil de victu N., cultum vestitumque H. začeti drugače živeti, iter C. drugo pot ubrati, a nigro color mutatus est in album O., m. colorem H., Q., Sen. rh. idr. (barvo =) lice spremeniti (spreminjati), spremeniti (spreminjati) se v lice, (po)blede(va)ti, osupniti, cibus mutatur (sc. v želodcu) et concoquitur Plin., m. testamentum Ci., consilium Ci. premisliti se (premisliti si), sententiam Ci. sprevreči, spremeniti svoje mnenje, fidem cum aliquo Ter. ne držati besede, umakniti, požreti (dano) besedo, haud muto factum Ter. odobravam to, kar se je zgodilo, ne kesam se storjenega, nihil mutat de uxore Ter. ne spremeni svojega mnenja, drži se svojega mnenja, neque nunc muto Ci. ostajam pri tem, ne kesam se; med. spremeniti (spreminjati se), sprevreči (sprevračati) se, predrugačiti (predrugačevati) se, izpriditi se, (po)kvariti se: mutata est voluntas N. ali fortuna C., venti mutati V., vinum mutatum H. splesnelo, plesnivo vino, (balsamum) melle mutatum Plin., bona facile mutantur in peius Q. se zlahka sprevržejo; z gr. acc.: mutata suos cursus flumina V. ki so spremenile svoj (naravni) tok; act. mutare = med. mutari ali se mutare: mores quantum mutaverint L., ut nihil odor mutaret L., annona nihil mutavit L. se ni spremenila, je ostala nespremenjena, aestus mutabat T. se je obračala, in superbiam mutans T., numquid muto (sc. me): Pl. sem mar umaknil besedo?; occ.
a) spremeniti (spreminjati) = preoblikovati, pretvoriti (pretvarjati): Circa socios mutavit Ulixis H., m. viros in deforme animal O., mutari in marem Plin., mutor in alitem H. = mutari alite O., mutari Nilo (v Nil) Sen. ph., quantum mutatus ab illo Hectore, qui … V., kako drugačen od onega Hektorja; tako tudi longe mutatus ab illo Sampsone, qui … Ambr.
b) različen biti, razlikovati se: tantum (sc. Suffenus iste) abhorret ac mutat Cat., pastiones hoc (v tem) mutant, quod … Varr., quantum mutare a Menandro Caecilius visus est Gell., inter duas filias regum quid mutet inter Antigonam et Tulliam Varr. ap. Gell. kakšna razlika je; impers. non mutat s quod ali an nič ne de, dejansko ni nobene razlike: Icti.
c) popraviti (popravljati), izboljš(ev)ati: factum si quem mutare Ter.
d) spremeniti (spreminjati) = preprič(ev)ati, nagniti (nagibati) k čemu, ukloniti (uklanjati) čemu: mutati Laurentes V., animi mutati ad misericordiam L., mutatae adgnoscunt V. skesane, insania mutat mentem V. zbega, zmede.

Opomba: Star. cj. pf. mutassis = mutaveris: Pl.; inf. mutarier: Pl., Lucr.

naváditi

naváditi koga na kaj to accustom someone to something, to inure someone to something
naváditi se na kaj to get used (ali inured) to something, to get into the habit (ali the way) of, to get accustomed to; to become familiar with something, to acquire (ali to contract) the habit of
naváditi se na neko podnebje to acclimatize, ZDA to acclimate
navadil sem se na to zdaj I am used to it now, I have got into the way of it now

navájenost (-i) f abitudine, consuetudine; assuefazione, avvezzamento:
navajenost na podnebje assuefazione al clima

nocif, ive [nɔsif, iv] adjectif škodljiv

climat masculin nocif škodljivo podnebje

nuisible [nɥizibl] adjectif škodljiv

animal masculin nuisible škodljiva žival, škodljivec
climat masculin nuisible à la santé zdravju škodljivo podnebje

obílica (-e) f abbondanza, copiosità, opulenza; pren. diluvio, serqua; pog. buscherio:
v obilici in abbondanza, nell'abbondanza
podnebje z obilico dežja clima con piogge copiose

océanique [ɔseanik] adjectif oceanski

climat masculin océanique oceansko podnebje

óster (rezilo) tranchant, coupant, acéré, aiguisé, affilé ; (konica) aigu, pointu, acéré; perçant, mordant, pénétrant, aigre ; (zrak) vif, piquant; brusque, rude, raide, dur, violent; sévère, rigoureux ; (okus) fin ; (um) très fin, subtil, pénétrant

ostre besede mots moški spol množine vifs, paroles ženski spol množine dures (ali aigres, mordantes)
ostra bolečina douleur ženski spol vive (ali cuisante, aiguê)
oster gib mouvement moški spol brusque
oster glas voix ženski spol perçante
oster jezik langue ženski spol acérée (ali bien affilée)
ostra kazen punition ženski spol rigoureuse (ali sévère, lourde)
oster kis vinaigre moški spol fort
ostra konica čevljev bout moški spol pointu des chaussures
oster kot (geometrija) angle moški spol aigu
ostra kritika critique ženski spol violente
oster mraz froid moški spol perçant (ali mordant, pénétrant, vif, rude, sévère, rigoureux)
oster naboj cartouche ženski spol à balle (ali à plomb, de tir réel)
ostre oči yeux moški spol množine perçants
oster okus goût moški spol âcre
oster ovinek virage moški spol serré (ali brusque)
ostro podnebje climat moški spol rude (ali rigoureux)
ostre poteze (obrisi) traits moški spol množine prononcés (ali fortement accusés, accentués)
oster prepir vive altercation ženski spol
oster sluh oreille ženski spol (ali ouîe ženski spol) fine
ostro streljanje tir moški spol à balles
ostra svetloba lumière ženski spol vive
oster ukor blame moški spol sévère
oster veter vent
rn cinglant (ali perçant, piquant, âpre, violent)
oster vonj forte odeur ženski spol
ostra zima hiver moški spol rigourcux (ali rude)
ostro koga gledati regarder quelqu'un fixement (ali sévérement, d'un œil sévère)
ostro koga kritizirati adresser de sévères critiques à quelqu'un
odvrniti z ostrim tonom répliquer d'un ton âcre

óster (-tra -o) adj.

1. tagliente, affilato; aguzzo; acuminato:
oster nož coltello tagliente
ostri zobje denti aguzzi
ostro rezilo lama affilata

2. aspro, pungente, ispido; brusco; rigido:
ostra brada barba ispida
oster veter vento brusco
oster mraz un freddo pungente

3. acuto, netto:
ostri obrisi contorni netti

4. acuto; penetrante:
oster vid vista acuta

5. aspro, duro, reciso; crudo; sferzante, mordante, graffiante:
ostre besede parole dure
oster odgovor risposta recisa
ostra kritika una critica sferzante, graffiante, una stroncatura

6. (ki se pojavlja v visoki stopnji, v zelo izraziti obliki)
oster pok scoppio assordante
ostra bolečina dolore lancinante
ostra svetloba luce abbagliante
oster mraz freddo pungente; pog. freddo cane
oster okus gusto acre
ostro podnebje clima rigido
oster ovinek curva brusca
ostra konkurenca concorrenza spietata, accanita
ostre črte na obrazu lineamenti marcati

7. (bister, prodoren) acuto, penetrante; fino:
oster um un ingegno fino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti ostrega jezika avere una lingua tagliente, biforcuta
imeti oster nos avere fiuto, naso
šport. ostra igra gioco duro, pesante
gastr. ostra paprika peperone piccante
fot. ostra slika immagine netta, nitida
ostra moka farina grossa
mat. ostri kot angolo acuto
bot. ostri mleček euforbia (Euphorbia esula)
voj. ostri naboj cartuccia a pallottola
oster ton tono imperativo
knjiž. oster besedni spopad tenzone
oster govor catilinaria
pren. oster kritik catone
oster okus agrume
oster ukor rampogna, sfuriata
oster vonj afrore, fortore
ostra bolečina fitta, spasimo
ostra graja intemerata, strigliata
agr. ostra pšenica grano duro

polarn|i (-a, -o) geografija, živalstvo, zoologija, matematika Polar- (dan der Polartag, led das Polareis, sij das Polarlicht, fronta die Polarfront, noč die Polarnacht, os die Polarachse, zračne mase množina die Polarluft, podnebje das Polarklima, področje die Polarzone, das Polargebiet, živalstvo, zoologija brezovček der Polar-Birkenzeisig, galeb die Polar-Möwe, krastača die Polarkröte)
| ➞ → arktični, beli, severni, snežni

positiō -ōnis, f (pōnere)

1. postavljanje (postavitev) besede = raba besede: est etiam soloecismus in oratione comprensionis unius sequentium ac priorum inter se inconveniens positio Q., μετωνυμία, quae est nominis pro nomine positio Q.

2. sajenje: surculi Col.

3. kot metr. t.t. postavljanje noge, udar(ec) z nogo pri taktu (naspr. sublatio, levatio): Aug., Q. (Institutio oratoria 9, 4, 48), positio vocis Isid. (naspr. elevatio).

4. kot gram. t.t.
a) končnica: aut quae feminina positione mares aut neutrali feminas significant, qualia sunt „Murena“ et „Glycerium“ Q.
b) oblika: prima verbi positio „strido stridis stridit“ Serv.

5. potrditev, potrjevanje: paupertas non per positionem (novejši rokopisi per possessionem) dicitur, sed per detractionem vel, ut antiqui dixerunt, orbationem Sen. ph.

6. predmet, naloga, tema: relinquuntur incerta, quae sumimus, ut videtur, aetates, facultates, liberi, parentes, urbium ipsarum vires, iura, mores, alia his similia: quin aliquando etiam argumenta ex ipsis positionum vitiis ducimus Q.

7.
a) postavitev, postavljanje, lega, položaj: membrorum articulorumque Sen. rh., loci Sen. rh., Q., corporis Sen. ph., signiferi, labyrinthi Plin., Q., caeli T. podnebje, membrorum Aug, supina iacendi positio Cael.
b) metaf. stanje, položaj: mentis Sen. ph., positiones Q. okoliščine.

8. positio syllabae položaj, pozicija: nam „volucres“ media acuta legam, quia, etsi natura brevis, tamen positione longa est, ne faciat iambum Q., nunc unum tempus accommodat priori et unum accipit a sequente: ita duae natura breves positione sunt temporum quattuor Q.

poživljajóč stimulant, vivifiant, vivificateur; animateur, inspirateur ; (spanje) réparateur

poživljajoče podnebje climat moški spol vivifiant
poživljajoče zdravilo (médicament moški spol) stimulant moški spol

primer|en [é] (-na, -no)

1. geeignet (für), tauglich; (pravi) richtig

2. (primerjen) -gerecht (času zeitgerecht, otrokom kindgerecht, trgu marktgerecht, za računalniško obdelavo computergerecht, za strel [schußgerecht] schussgerecht, za šolo - besedilo, knjiga schulgerecht), -gemäß (času zeitgemäß, otrokom kindgemäß, stanu standesgemäß)

3. kritika, spoštovanje, ugovor: angebracht, angemessen; spoštovanje, cenjenje: gebührend, geziemend

4. hrana: zuträglich, bekömmlich; prehrana: richtig

5. za kako rabo: -fähig (za patentiranje patentfähig, za tisk druckfähig, kot književna snov literaturfähig, za boljšo družbo salonfähig, za družbo gesellschaftsfähig, za na dvor hoffähig, za impregnacijo impregnationsfähig, za izkoriščanje rudarstvo ausbeutungsfähig, za izvoz exportfähig, za koalicijo koalitionsfähig, za predelavo rudarstvo hüttenfähig, za skladiščenje lagerfähig)

6. (zrel) -reif (za proizvodnjo produktionsreif, za serijsko proizvodnjo serienreif, za objavo publikationsreif)

7. (usposobljen) -tüchtig (za plovbo seetuchtig), -tauglich (za tropsko podnebje tropentauglich, za pleme zuchttauglich)

8. (ustrezen) -bar (za bivanje bewohnbar, za plovbo - voda schiffbar, za skladiščenje lagerbar, za splavarjenje flößbar)

9. (ugoden) -freundlich (za otroke kinderfreundlich, za družine familienfreundlich, za mačke katzenfreundlich, za kožo hautfreundlich)

10.
primeren za filtriranje filterfein
primeren za kopanje voda: badewarm
primeren za mladino film, predstava: jugendfrei
|
na primeren način in geeigneter Weise
biti primeren (spodobiti se) sich schicken, sich gebühren, (biti uporaben) sich eignen, za funkcijo, delo: das Zeug haben zu, (biti v redu) passen
ne biti primerna družba kein Umgang sein (für)
ob primerni priložnosti bei passender Gelegenheit

primernost [é] ženski spol (-i …)

1. die Eignung, die Tauglichkeit; die Richtigkeit

2. (primerjenost) die -gerechtigkeit (času Zeitgerechtigkeit, otrokom Kindgerechtigkeit, trgu Marktgerechtigkeit, za šolo - besedila, knjige Schulgerechtigkeit); die -gemäßheit (času Zeitgemäßheit, otrokom Kindgemäßheit, stanu Standesgemäßheit)

3. kritike, spoštovanja, ugovora: die Angemessenheit

4. hrane: die Zuträglichkeit, Bekömmlichkeit; prehrane: die Richtigkeit

5. za kako rabo: die -fähigkeit (za patentiranje Patentfähigkeit, za tisk Druckfähigkeit, kot književna snov Literaturfähigkeit, za družbo Gesellschaftsfähigkeit, za izkoriščanje rudarstvo Ausbeutungsfähigkeit, za izvoz Exportfähigkeit, za koalicijo Koalitionsfähigkeit, za predelavo rudarstvo Hüttenfähigkeit, za skladiščenje Lagerfähigkeit)

6. (zrelost) die -reife (za proizvodnjo Produktionsreife, za serijsko proizvodnjo Serienreife, za objavo Publikationsreife)

7. (uporabnost) die -tüchtigkeit (za plovbo Seetuchtigkeit), die -tauglichkeit (za tropsko podnebje Tropentauglichkeit, za pleme Zuchttauglichkeit)

8. (ustreznost) die -barkeit (za bivanje Bewohnbarkeit, za plovbo - voda Schiffbarkeit, za skladiščenje Lagerbarkeit, za splavarjenje Flößbarkeit)

9. (ugodnost) die -freundlichkeit (za otroke Kinderfreundlichkeit, za družine Familienfreundlichkeit, za mačke Katzenfreundlichkeit, za kožo Hautfreundlichkeit)

10. za delo, funkcijo: die Befähigung
dokazati (svojo) primernost za delo, funkcijo: den Befähigungsnachweis erbringen
preizkus primernosti die Eignungsprüfung

primórski (-a -o) adj.

1. litoraneo, rivierasco; costiero:
primorsko podnebje clima litoraneo
bot. primorski bor pino marittimo, pinastro (Pinus maritima)

2. geogr. del Primorje, del Litorale (sloveno)

privájenost (-i) f assuefazione; abitudine:
privajenost na podnebje assuefazione al clima
privajenost na mamilo (zasvojenost z mamilom) assuefazione a una droga; tossicodipendenza

puščavsk|i (-a, -o) wüstenhaft; Wüsten- (tudi rastlinstvo, botanika, živalstvo, zoologija)
puščavska ladja (kamela) das Wüstenschiff
puščavska rastlina rastlinstvo, botanika die Wüstenpflanze
puščavska žival das Wüstentier
puščavsko podnebje das Wüstenklima
puščavsko področje die Wüstenzone
puščavsko ljudstvo das Wüstenvolk