Franja

daljša|ti (-m) podaljšati verlängern, länger machen
daljša se dnevi, sence: länger werden

dáljšati (-am) imperf. ➞ podaljšati allungare, prolungare:
pren. daljšati se (obrazi) corrucciarsi, imbronciarsi

délai [delɛ] masculin rok, termin; odlog

à bref délai v kratkem, kmalu
dans le délai de 8 jours v teku enega tedna, v enem tednu
dans le plus bref délai v najkrajšem času
sans délai nemudoma, takoj, brez odloga
délai d'attente (železnica) postanek
délai-congé masculin, délai de préavis odpovedni rok
délai de conservation, de consigne doba shranitve
délai de déchéance, d'expiration (commerce) čas zapadlosti
délai de grâce zadnji rok
délai de livraison dobavni rok
délai d'opposition (juridique) rok za ugovor
délai de paiement plačilni rok
délai de prescription rok zastaranja
délai de rigueur skrajni termin
délai de validité doba veljavnosti
prolongation féminin du délai podaljšanje roka
accorder, demander, dépasser, prolonger un délai odobriti, zahtevati, prekoračiti, podaljšati odlog
observer le délai držati se roka
soumettre quelque chose à un délai določiti čemu rok
la marchandise a été livrée dans les délais blago je bilo dostavljeno v roku

diēs, diēī, m v pl. vedno, f klas. le v sg. v pomenih „rok“, „čas“, „dan“ = „datum“ (gl. deus in prim. stari voc. di̯eu [= Ζεῦς], ohranjen v „Iuppiter“)

1. večinoma pesn. dan = dnevna svetloba: Plin., Plin. iun., iam dies caelo concesserat V., alma dies habetarat sidera O., sub nitido die O., immissus dies terret umbras (sc. v podzemlju) O., volumina fumi infecere diem O.; pren. beli dan = luč življenja, življenje: videre (zagledati) diem O. = roditi se, diem proicere Stat.

2. met.
a) dan = čas od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, pri Rimljanih razdeljen na 12 ur, pa tudi čas med sončnima vzhodoma = 24 ur: hora diei decima Ci., d. fastus, nefastus, festus, profestus, feriatus, natalis, certo die Ci., postero die Ci., posterā die S., hesterno, hodierno, crastino die Ci., hodierno et crastino die L., ante hodiernum diem Ci., disputatio hesterni et hodierni diei Ci., extremo ludorum scenicorum die Ci., ludorum Romanorum secundo die L., comitiorum dies L., in posterum diem C., rogat in diem moderamen equorum O. za en dan, quinque dierum disputationes Ci., perpotare totos dies Ci., plurium dierum hiems (nevihta) Plin. iun. Posebne zveze: α) cum die O. z dnem, s prvim svitom, ob zori, de die Pl., Cu. pri belem dnevu, multo die C. ko je že beli dan, ad multum diem Ci. = ad multum diei L. = in diem (npr. dormire) H. do belega dne, pozno v dan, medius dies Ci., O. poldan, poldne. β) diē V. podnevi, pri ponavljajočih dejanjih: bis, ter, quinquies die Ci., L., Cels., Plin., ali in die deciens Pl., ali bis in die Ci. na dan, vsak dan, bina die siccant ovis ubera V. dvakrat na dan; redkeje pri enkratnem dejanju: mille versus die deducere H. γ) diem ex die exspectare Ci. ali ducere C. ali diem de die differre L. dan za dnem, od dne do dne = in dies (pri komp. ali glag. s komp. pomenom): V., L., cotidie aut potius in dies singulos Ci. od dne do dne, in dies dolores accrescunt N. δ) v stalnih zvezah v zvezi z nox, sprva asindeton: diem noctem Ci., L. noč in dan, potem z veznikom: diem noctemque N., nocte dieque O., die et (ac) nocte Ci.; v pl.: noctesque et dies Ter., noctes et dies, dies noctesque, noctes diesque, et dies et noctes ali (bolj. pesn.) diesque noctesque Ci. noč in dan, nepretrgoma = noctibus atque diebus Sen. ph., noctibus diebusque Ps.-Q., diebus ac noctibus Plin. iun.
b) dan = dnevno vreme: d. mitis, tranquillus Plin., aprica Val. Fl., ventoso, humido, calido die Q.

3. occ.
a) rojstni dan: dies meus Ci. ep., nav. popolno dies natalis Ci., ali d. natalicius Mart.
b) (zadnji) dan, smrtni dan; pesn. dan pogube: diem obire supremum N. ali samo diem obire suum Sulpicius in Ci. ep., tudi samo diem obire N. ali diem fungi Iust. = umreti, dies summa V., ultima V., O., stat sua cuique dies V., dies suus admonet omnes Val. Fl., fatalis et meus dies (ἕν διὰ δυοῖν = meus dies fatalis) T.; diem proferet Ilio H.
c) mrzlični dan: dies tuus Ci. ep.
č) dan (in leto) v pismu, datum: earum (epistularum) in altera dies erat ascripta Nonarum Aprilium, in altera … dies non erat Ci. ep.
d) določeni dan, rok; najprej pravni (sodni) rok: dies certa C., stata Ci., constituta Ci., C., diem dicere Ci., diem statuere (ante quam do katerega) S. ali diem dare Plin. iun. dan (rok) postaviti, diem dicere reo Ci. toženega pozvati (pred sodišče), diem obire neglexit Ci. ni se držal roka, Athenienses Chabriae diem certam praestituerunt N., d. iudicii L.; (o drugih rokih): dies pecuniae Ci. ep., L. ali dies pecuniarum Col. = dies solvendae ali praestandae pecuniae Dig., Amm. = dies solvendi Dig. = d. solutionis Ulp. (Dig.) plačilni dan (rok), alios non solvere, aliorum diem nondum esse Ci. plačilni dan še ni prišel, diem obire Ci. rok čakati, diem perexiguam postulavi Ci., d. annua Ci. ep. letni plačilni rok, diem dicunt, qua die ad ripam Rhodani conveniant C., aliquid in diem emere N. na plačilo ob določenem dnevu, d. indutiarum N., L. rok, ko poteče premirje, zadnji dan premirja, aliquot dies proferre Ter., nuptiis prodere dies Ter., prodicere diem L. podaljšati rok.

4. met. dnevni posel, dnevno delo (opravilo), dnina, dan hoda ali potovanja: diei poenas dare Ci., ut possint sole reducto exercere diem V. svojo dnino opraviti, in disponendo die Suet. pri porazdelitvi dneva (= dnevnih opravil), dierum plus triginta in longitudinem L. več ko 30 dni hodá.

5. sinekdoha čas: die lanam et agnos vendat Ca. o pravem času, in diem Pl., Ter., Q. Ci. prihodnjič, v prihodnje, dies levat luctum Ci. ep., quod est dies allatura Ci., negat summo bono afferre incrementum diem Ci., d. perexigua Ci., in diem vivere Ci., Col., Plin. iun. vnemar živeti, multa dies … rettulit in melius V., ira, quam nec longa dies pietas nec mitigat ulla V., si meliora dies, ut vina poëmata reddit H., carpe diem H. uživaj življenje, nulla d. O., d. longa O., Plin. iun. ali longus Lucan., Stat., ante diem perire V. ali mori O. ali filius ante diem patrios inquirit in annos O. prerano, in eam diem Iust. dotlej.

6. pooseb. Dan = bog dneva: Dies et Mensis et Annus O.

Opomba: Star. gen. sg.: diēs Enn. ap. Gell.; diē Aus., die crastini, die septimi Pl., die quinti Ca. fr., iam die vesper erat S., die somnique pares horae V.; diī: Gell., Prisc., mittit munera laetitiamque dii V.; star. dat. sg.: diē: cedas die Pl.

diferir [ie/i] odgoditi, odlašati, zavlačevati; razlikovati se

diferir el plazo podaljšati rok

durer [düre] verbe intransitif (dolgo) trajati; familier (naprej) živeti; familier ostati, čakati, vzdržati; postati dolg, vleči se (čas); biti trpežen (blago)

mes chaussures durent encore moji čevlji se še držé
son discours a duré (pendant) deux heures njegov govor je trajal dve uri
la fête dure depuis deux jours praznovanje traja že dva dni
le temps me dure čas se mi vleče
faire durer podaljšati
ne pouvoir durer en place (familier) ne imeti obstanka, ne vzdržati (na mestu)

enlarge [inlá:dž]

1. prehodni glagol
povečati, razširiti; obširno pripovedovati
arhaično, ameriško osvoboditi, izpustiti

2. neprehodni glagol
povečati, razširiti, razprostreti se

to enlarge upon s.th. nadrobno obravnavati
trgovina to enlarge the payment of a bill podaljšati veljavnost menice

extension [iksténšən] samostalnik
podaljšanje, razširjenje; širina, obsežnost; prostranost; podaljšek; stranska proga; odgoditev, podaljšanje roka; stranski priključek

university extension ljudski univerzitetni tečaji
extension call medkrajevni telefonski klic
to put an extension to podaljšati kaj

fātum -ī, n (fārī)

1. izrek: Prisc.; occ. božanski (božji) izrek, prerokba: Iust., Aus., Vop., fata Sibyllina Ci., non haec a me tamquam fata … canebantur? Ci., fata, quae Veientes scripta haberent Ci., oblitus fatorum V., fata implere L., fatis, omnibus oraculisque L., asse quoque in fatis reminiscitur adfore tempus O., fata deûm, credidimus fatis Lucan.

2. meton. usoda: fatum id appello, quod Graeci εἱμαρμένην Ci., si fato omnia fiunt Ci., hoc fato natus est Milo Ci., fatum acerbum, triste H., grave O., inevitabile Cu., fato rerum prudentia maior V., quonam fato incidisset L., se fati dixit iniqui O. imenoval se je nesrečnika; pesn. pogosto pl. z edninskim pomenom: sic me mea fata trahebant O., sic erat in fatis O. tako je bilo zapisano v knjigi usode, fatum ali fata kot božja moč (sila): quo fata trahunt, sequamur V., insuperabile fata iubent (vetant, non sinunt) O. Pogosto alicui (ali alicuius Hyg.) fatum est z inf. = usojeno je komu: si fatum tibi est ex hoc morbo convalescere Ci., sestertium esse, cui fatum foret urbis potiri S.; v pl.: sunt et mea contra fata mihi ferro … exscindere gentem V.; fatum est z ACI: Hyg., quodsi fatum fuit … exercitum populi Romani … interire Ci.; s finalnim stavkom: in fatum civitatis fuit, ut ille … conaretur Ci., fuit hoc sive meum sive rei publicae fatum, ut in me unum omnis illa inclinatio … incumberet Ci., si fata fuissent, ut caderem V.; esse in fatis, ut … Iudaeā profecti rerum potirentur Suet.

3. occ.
a) božji sklep, božja volja: huic fato divûm proles virilis nulla fuit V., sic fata Iovis poscunt V., vincunt fata Iovis Val. Fl.; pooseb. Fāta -ōrum = Parke, boginje usode, sojenice: Fatorum nulli revolubile carmen Pr., Fata serunt animas Stat.
b) usoda, evfem. = smrt: eius oratio omen fati videbatur Ci. slutnja smrti, maturius exstingui quam fato suo Ci. pred koncem življenja, ki ga je določila usoda, fata proferre V. odložiti smrt, podaljšati življenje, fatum trahere (zadrževati) Val. Fl., nec longum pueri fatum laetabere O., ad fata novissima O. prav do smrti, post fata Q. po smrti, fato cedere L. ali concedere Plin. iun. ali in fatum concedere Icti. umakniti se usodi = umreti, fato fungi Val. Max., Q. ali suo fato fungi O. ali fato perfungi L., T. (svojo) usodo dopolniti = umreti, finem vitae sponte (= s samomorom) an fato (z naravno smrtjo) impleverit T., fato obire T. ali perire Iust. umreti naravne smrti, non fato, sed parricidio Iust.; meton. truplo ali njegov pepel: an poteris siccis mea fata reponere (pokopati) ocellis … ? Pr.
c) nezgoda, nesreča, poguba, pogibel, zator: Val. Fl., Iuv., Suet., quibus ego confido impendere fatum aliquod Ci., fatum extremum rei publicae Ci., ille vitam suam ad rei publicae fatum reservavit Ci., urbem ex faucibus fati eripere Ci., fata celerrima V., si sine me fatis erepta fuisses O. (o povodnji), quid vos in fata parentis ruitis? O., Troiana fata O., impia fata Sen. tr.; meton. pogubonosna oseba, kdor pogublja: duo illa rei publicae paene fata (sc. Sabinius et Piso) Ci.

filare¹

A) v. tr. (pres. filo)

1. presti:
filare grosso pren. na veliko zapravljati
al tempo che Berta filava v starih dobrih časih

2. pren. puščati, da curlja; curljati:
la botte fila il vino iz soda curlja vino
filare un suono glasba podaljšati glas

3.
filarsela, filarsela all'inglese popihati jo po francosko

B) v. intr.

1. curljati:
l'olio fila olje curlja
la candela fila sveča se kadi
filare di paura pren. na smrt se bati

2. pren. teči:
discorso che fila tekoče, jasne besede

3. presti (mačka)

4. pren. teči, drveti:
la macchina fila ch'è una bellezza avto teče, da je veselje

5. naglo oditi, pobegniti:
fila!, filate ! poberi se!, poberite se!
filare diritto pren. opravljati svojo dolžnost
far filare qcn. pren. držati koga na vajetih

6. šalj. ljubimkati

foulée [fule] féminin, sport korak; architecture stopnica; pluriel sled (živali)

à grandes foulées z velikimi koraki
allonger la foulée podaljšati, povečati korak
être dans la foulée de quelqu'un biti komu za petami, takoj mu slediti, iti za njim

korák step; (tempo) pace

dolg korák stride; (hoja) walk, gait
vojaški, brzi korák double, ZDA double time
hitri korák vojska quick time (ali pace)
paradni, pruski korák goose step
telovadni, gimnastični korák double-quick
čvrst korák brisk step
hlačni korák crotch
odločilen korák decisive step
napačen korák (spodrsljaj) false step
nagel korák a rash step
prvi koráki first steps pl beginnings pl (pregovorov itd.) advances pl
navadni korák vojska ordinary pace
preudaren korák prudent step; figurativno (ukrep) step, move, measure, motion
enakomernih korákov evenpaced
počasnih korákov slow-paced
naglih korákov at a fast pace
nadaljnji korák a further step
s hitrim korákom at a brisk pace
korák za korákom step by step, pace by pace, by steps, little by little, (postopoma) gradually
pri vsakem koráku at every step
na vsakem koráku (povsod) everywhere, (vedno) all the time
dolžina koráka length of stride
menjava koráka change of step
števec korákov pedometer
to je velik korák naprej! that's a big step (ali move) forward!
zima se bliža z velikimi koráki winter is coming upon us apace
držati korák z to keep pace (ali step) with, to be in step with, to keep up with, (figurativno) to keep abreast of (ali up-to-date with)
ne držati koráka to break step, to be out of step (s časom with the times)
izmeriti razdaljo s koráki to pace out the distance
delati velike koráke to make great strides
napraviti korák naprej (nazaj) to step (ali to take a step) forwards (backwards)
napraviti (potrebne) koráke (ukrepe) to take steps (proti against)
napraviti prvi korák (figurativno) to take the first step, to make the first move, to take the initiative
tudi koráka naprej ni mogel napraviti he couldn't walk a step further
napraviti velik korák do uspeha to make great progress towards success, to reach a milestone in one's career
iti v korák z to keep abreast of, to be in step with
prvi korák je vedno najtežji the first step is always the hardest
napraviti dolg korák to stride out
delati dolge koráke to take (ali to make) long strides
delati kratke koráke to take short strides
prvi korák je storjen (figurativno) the first step is taken
napraviti nekaj korákov to go a few steps, to take a few paces
(iz)meriti s koráki to pace (out)
vse moje koráke nadzorujejo they watch every step I take
napredovati z velikanskimi koráki to advance with giant strides
zadeva se ni niti za korák premaknila the affair hasn't got a step further
podaljšati korák to lengthen one's stride
priti iz koráka to get out of step
podvzeti (hitre) koráke to take (swift) steps (v zadevi in the matter)
pospešiti korák to quicken one's pace, to step out
skrajšati korák to shorten one's stride
(s)poznati koga po njegovih korákih (po hoji) to know (to recognise) someone by his step
usmeriti korák to direct one's footsteps
vzdržati korák to last the pace
voziti v koráku! slow down!, dead slow!, ZDA drive slow!

machen

1. narediti, delati; (tun) počenjati, početi; die Haare, die Küche: urediti, Räume: pospraviti; Angaben: dati, dajati (podatke); machen lassen pustiti delati/početi, Kleidung: dati delati/v delo; aufmerksam machen auf opozoriti (na); froh machen razveseliti; größer machen povečati; kleiner machen zmanjšati; kürzer machen skrajšati; lächerlich machen smešiti, osmešiti; länger machen podaljšati; müde machen utrujati, utruditi; traurig machen žalostiti, razžalostiti; unmöglich machen onemogočiti; weiter machen razširiti; den Anfang machen začeti, biti prvi; die Erfahrung machen izkusiti, pridobiti izkušnjo; Kummer machen žalostiti (koga), delati skrbi (komu); Mut machen hrabriti (koga)

2. Rechnung: znašati, znesti, biti (zwei und zwei macht vier dva in dva je štiri; das macht 4 Mark to znese 4 marke)

3. biti za, predstavljati, biti (eine traurige Figur machen biti žalostna pojava), den Hanswurst machen biti za bedaka; den Sprecher machen biti predstavnik; Vergnügen machen biti v veselje

4. einen Märtyrer, auf großzügig: delati se (mučenika, velikodušnega)

5. spravljati v; Angst machen jemandem spravljati v strah (koga); lachen/weinen machen spraviti v (smeh/jok); zbujati; Hoffnung machen jemandem zbujati upanje (komu/v kom)

6. einen Sieg, Gewinn, Punkte: doseči (zmago, dobiček, točke) machen in trgovati z, figurativ krošnjariti z; ins Bett/in die Hosen machen podelati se; machen zu narediti za; von sich reden machen zbujati pozornost; sich machen narediti se; dobro izgledati; (sich bessern) iti na bolje; sich machen irgendwohin spraviti se (kam); sich viel/wenig machen aus biti do (ich mache mir ... veliko mi je do/nič mi ni do) ; sich Gedanken machen biti zaskrbljen/vznemirjen; sich Mühe machen truditi se; sich Sorgen machen biti zaskrbljen, delati si skrbi; sich dünne machen popihati jo, pocvirnati jo; sich lächerlich machen osmešiti se; sich nützlich machen biti koristen, pomagati; sich unbeliebt machen biti zoprn, neprijeten; sich unmöglich machen onemogočiti se; sich [verhaßt] verhasst machen osovražiti se, postati osovražen; sich machen an etwas lotiti se česa; sich auf und davon machen pobrati šila in kopita; sich auf den Weg machen odpraviti se; sich aus dem Staube machen pocvirnati jo, izginiti; es sich bequem machen razkomoditi se; es sich leicht machen vzeti (vse) zelo zlahka; es wird sich machen bo že šlo; das [läßt] lässt sich machen to bo šlo; es ist nichts zu machen ni kaj, nič ne pomaga; das macht nichts nič ne de; was macht ...? kaj počne .../kako je kaj z ...?; mach, [daß] dass ... glej, da ...; mach's gut! srečno!

meníca bill (of exchange); draft

dolgoročna meníca long-dated bill, long paper
kratkoročna meníca short-dated bill, short paper
dolg na meníco bill debt
nekrita meníca uncovered bill
zapadla meníca matured bill
pred rokom plačana meníca anticipated bill of exchange
ponareditev (ponareditelj) meníce forgery (forger) of a bill
ponarediti meníco to forge (ali to counterfeit) a bill
izstaviti meníco to draw a bill
podaljšati meníco to renew a bill
podpisati meníco to sign a bill
plačati meníco to honour (ali to answer, to take up) a bill
sprejeti, akceptirati meníco to accept a bill
neplačane meníce bills pl of abeyance

nós (-a) m

1. naso:
dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
grški, orlovski nos naso greco, aquilino
dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
obrisati si nos pulirsi il naso
vihati nos arricciare, torcere il naso

2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
imeti dober nos avere buon naso

3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
nos nakovala corno
avtomobilski nos muso dell'automobile
nos aviona muso dell'aereo
ladijski nos prua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nos mu cvete ha il naso rosso
nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
visoko nositi nos stare col naso ritto
vihati nos nad čim torcere il naso
v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
dati jih komu pod nos cantargliene
dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
bosti v nos sentire pizzicore al naso
iti v nos sentirsi offeso
potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
iti za nosom andare a (lume di) naso
oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso

piece² [pi:s] prehodni glagol
sestaviti, povezati, zakrpati

to piece on dodati; pristajati, odgovarjati
to piece out podaljšati, razširiti; figurativno povečati, dopolniti
to piece up zakrpati, sestaviti po kosih; figurativno urediti, izgladiti
to piece together sestaviti, zložiti

plazo moški spol rok, odlog; odplačilo, obrok

plazo de entrega dobavni rok
a plazo na obroke
comprar (vender, pagar) a plazos kupiti (prodati, plačati) na obroke
a corto (largo) plazo kratko (dolgo) ročen
a plazo fijo ob določenem roku (terminu, času)
prórroga (ali prolongación) del plazo de pago podaljšanje plačilnega roka
en el plazo de tres meses v teku treh mesecev, v treh mesecih
en el plazo que marca la ley v zakonitem roku
plazo para reclamaciones reklamacijski rok
pedir (ali solicitar) un plazo prositi za odlog
prolongar el plazo odložiti, rok podaljšati

podaljš|evati (-ujem) (allmählich, immer wieder) verlängern ➞ → podaljšati

podaljševáti (-újem) imperf. glej podaljšati | podaljševati

pogódba contract, agreement; convention; (zlasti državna politika), treaty, pact, compact; covenant; (listina) deed, bonds pl; indenture; trgovina bargain, contract

po pogódbi, v smislu pogódbe according to contract, as agreed upon
nasproten pogódbi contrary to the contract
družbena pogódba social contract
kolektivna pogódba collective agreement
mezdna pogódba pay deal, wage agreement
mirovna pogódba peace treaty, peace pact
najemna, zakupna pogódba lease
tajna pogódba secret treaty
ženitna pogódba marriage settlement, marriage articles pl
kršitev pogódbe breach of contract
trgovinska pogódba commercial treaty
pogódba o zavezništvu treaty of alliance
zakonska pogódba matrimonial contract
biti vezan s pogódbo to be bound by contract
(pre)kršiti pogódbo to break a contract
podaljšati pogódbo to prolong an agreement
podpisati pogódbo to sign a contract, to witness a contract
skleniti pogódbo to make a contract, to conclude a treaty, to make an agreement
razdreti, stornirati pogódbo to rescind a contract
goljufija razveljavi pogódbo fraud vitiates the contract