Franja

želézen de (ali en) fer

železni obrok vivres moški spol množine (ali ration ženski spol) de réserve
železna pljuča (medicina) poumon moški spol d'acier
železna volja volonté ženski spol
de fer
železna zavesa rideau moški spol de fer
železno zdravje santé ženski spol de fer

želézen (-zna -o) adj.

1. di ferro:
železen drog sbarra di ferro

2. (železov) di ferro, ferroso:
železna ruda minerale ferroso

3. pren. forte, di ferro:
železen stisk roke una forte stretta di mano

4. pren. di ferro, ferreo; pren. (zelo strog) ferreo, rigido, inflessibile:
železno zdravje salute di ferro
železna volja volontà ferrea
železna disciplina disciplina ferrea

5. pren. (osnoven) tradizionale, classico:
ponatisniti železna dela slovenske književnosti ristampare i classici della letteratura slovena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. potovati z železnim konjičkom viaggiare in automobile
imeti železne živce avere nervi saldi, d'acciaio
vladati z železno roko governare col pugno di ferro
železna blagajna cassaforte
železna rezerva riserva di sicurezza
železni ptič aeroplano
hist. železna devica vergine di Norimberga
hist., voj. železna srajca cotta di maglia, cotta di ferro
hist. železna zavesa cortina di ferro
arheol. železna doba età del ferro
zool. železna kačica iulide (Julus terrestris)
rel. železna maša settantesimo della prima messa
med. železna pljuča polmone d'acciaio
farm. železno vino ferrochina
geogr. Železna vrata Porte di ferro
PREGOVORI:
stara navada — železna srajca vizio di natura fino a fossa dura

želézen de hierro

železna pljuča (med) pulmón m de acero
železen obrok ración f de hierro
železna rezerva reserva f permanente
železna volja voluntad f férrea
železno zdravje salud f de roble
železna zavesa telón m metálico, pol telón de acero

ἐλαφρός 3 [Et. iz (e)ln̥gwhró-s, sor. nem. Lunge, (ime odtod, ker so pljuča lažja od drugega drobovja; tudi rusko lëg-koje, pljuča), sor. ἐλαχύς] 1. hiter, uren, ročen, gibčen, okreten, čil, čvrst, krepak ἡλικία, lahkooborožen = lat. expeditus. 2. lahek (opp. βαρύς), nenadležen πόλεμος, neznaten, majhen, slab λύσσα; ἐν ἐλαφρῷ ποιοῦμαί τι ne oziram (brigam) se mnogo na (za) kaj, οὐκ ἐν ἐλαφρῷ ποιοῦμαι vzamem zares, ženem si k srcu. – adv. ἐλαφρῶς lahko, brez truda, spretno ὀρχεῖσθαι.

ἦτορ, ορος, τό (gl. ἦτρον) ep. poet. srce, duša, življenje, duh, pogum, χάλκεον pljuča.

πλεύμων, ονος, ὁ [Et. lat. pulmō, slov. pljuča; πνεύμων je po ljudski etim. od πνέω] ep. poet. pljuča; drob.

πνεύμων, ωνος, ὁ gl. πλεύμων pljuča, drob(ovje), čreva.

σπλάγχνον, τό, nav. pl. 1. drob(ovje); pos. srce, pljuča, jetra. 2. meso in kri, sorodstvo, σῶν ἐκ σπλάγχνων iz tvojega rodu. 3. NT srce, čut, mišljenje, misel.

затронутый načet;
з. вопрос načeto vprašanje;
у него лёгкие затронуты ima.načeta pljuča