Franja

fuss¹ [fʌs] samostalnik
prazen hrup, hrum; prevelika gorečnost

to make a fuss about s.th. preveč se razburjati zaradi česa, za prazen nič se razburiti, sitnariti
to make a fuss of s.o. plesati okrog koga
fuss and feathers mnogo hrupa za prazen nič

Geige, die, (-, -n) violina, gosli; Geige spielen igrati violino/na violino; die erste Geige spielen igrati prvo violino ( tudi figurativ ); nach jemandes Geige tanzen plesati tako kot kdo žvižga

gósti (godem) to play the violin; pogovorno to play the fiddle, to fiddle; to make music

plesati, kot drugi godejo (hočejo) to dance to someone else's tune, to follow another's lead
gósti na godalo pesniško to touch the strings
vedno isto gósti (goniti) to harp on one (ali on the same) string, to harp on
gósti od zadovoljstva (figurativno) to purr with satisfaction

gósti (na violino) tocar el violín

plesati, kot kdo drugi gode bailar al compás de la música de alg
vedno svojo (isto) gosti cantar siempre la misma canción

guizzare v. intr. (pres. guizzo)

1. švigati, šiniti:
le fiamme guizzano plameni švigajo
far guizzare le dita sulle corde glasba plesati s prsti po strunah, igrati spretno in elegantno

2. pren. uiti, izmuzniti se:
guizzare dalle mani dei nemici izmuzniti se iz sovražnikovih rok
è guizzato dal letto hitro je vstal s postelje

heel¹ [hi:l] samostalnik
peta, podpetnik; zadnje kopito; zadnja živalska noga; peta, ven moleč del predmeta (npr. držaj godala); spodnji del (jambora, gredi itd.)
ameriško, sleng baraba

heel of Achilles Ahilova peta
at (ali on, upon) s.o.'s heels komu za petami
down at (the) heel; ali out at heels ponošenih pet, figurativno oguljen, strgan, v slabih razmerah
to heel pri nogi (pes), figurativno ubogljivo, voljno
figurativno under the heel of pod peto, pod oblastjo
heels over head; ali head over heels na pete na glavo, na vrat na nos
the iron heel figurativno trda oblast, železna peta
by the heel and toe od vseh strani
from head to heels od glave do pete
neck and heels od nog do glave
ameriško heel of the hand peščaj

Z glagoli:

to be carried with the heels foremost biti odnesen s petami naprej, mrtev
to bring to heel upogniti koga
to come to heel priti k nogi (pes), figurativno zvesto slediti, ubogati
to have s.o. by the heels imeti koga v oblasti
to have the heels of prehiteti koga
to kick (ali cool) one's heels dolgo čakati, ameriško, sleng plesati
to kick (ali tip, turn) up one's heels umreti, pete iztegniti
not to know if one is on one's head or heels ne vedeti, kje se koga glava drži
to lay (ali clap) by the heels ujeti, zvezati, spraviti v zapor
my heart sank into my heels srce mi je padlo v hlače
to show a clean pair of heels pete pokazati, bežati
to take to one's heels pete odnesti, pobegniti
to tread on s.o.'s heels obesiti se komu na pete
to turn on one's heel zasukati se na peti

herumtänzeln poplesovati; um jemanden herumtänzeln plesati okoli (koga)

īn-sultō -āre -āvī -ātum (frequ. k stlat. obl. īnsulīre = īnsilīre; in praep. saltāre)

1. skakati na (v) kaj, po čem, ob čem, poskakovati: equitem (konja) docuere insultare solo V. poskakovati, plesati, haedi floribus insultant V. skačejo sem ter tja po … Priami busto insultat armentum H., Batavi insultant aquis T. skačejo v vodo, fores calcibus i. Ter., eques iugo i. Sil., insultat fraude pharetrae Sil., insultando tripudiantes Amm.; pren. o ladji: carinae insultavere fluctibus O. so „plesale“ na valovih; o ognju: insultat ignis culminibus Sil.; pesn. trans.: nemora insultant (Baccho) thiasis V. rajajo skozi loge.

2. metaf. „plesati po kom“ = rogati se, posmehovati se mu, zasmehovati, zasramovati ga, po mili volji se izživljati nad kom, naplesti (napletati), zagosti komu, prevzetno ravnati s kom: nec mihi credibile est quemquam insultasse iacenti O. (podoba o zmagovalcu, ki stopi z nogo na mrtvega nasprotnika), num tibi insultare in calamitate videor Ci., casibus alicuius O., capiti V., omnibus capitibus Suet., equis Lucr., mihi tam duris moribus Pr., malis rebus Stat., fortunae hostium Iust., arbitrio nostrorum, vigori publico, temporum iniquitati Amm.; tudi trans.: unus insultabat multos Ci., i. alicuius patientiam T., principis cubiculum T., bonos S. fr.; s praep. in: in rem publicam i. Ci., in horum miserias Corn.; z abl.: morte alicuius Pr. ob smrti; abs. rogati se, prevzeten biti, od veselja poskakovati: L., Iust., cernis, ut insultent Rutuli? V. kako se rogajo, victor insultans V.

it¹ [it]

1. osebni zaimek
ono, to (v slovenščini se navadno ne prevaja)

it writes well (svinčnik itd.) dobro piše
it is John John je
it is soldiers (to) so vojaki
Oh, it was you ah, ti si bil

2.
subjekt brezosebnih glagolov in konstrukcij

it rains dežuje
it is cold mrzlo je
it seems videti je
it says in the letter v pismu piše
what time is it? koliko je ura?
how is it with your promise? kako pa kaj s tvojo obljubo?
it is 6 miles to je šest milj do

3.
poudarjena oblika

it is to him that you should turn nanj bi se moral obrniti

4.
za predlogi

at it pri tem
by it s tem
for it za to
in it v tem
of it od tega, iz tega
to it k temu, na tem

5.
nedoločni objekt

confound it! da bi ga vrag pocitral
to fight it boriti se
to go it spustiti se v kaj, lotiti se česa
to foot it iti peš, plesati
to cab it peljati se s taksijem
to lord it igrati gospoda
to run for it teči po kaj, teči na varno, teči na vlak itd.
to keep at it naprej kaj delati
we have had a fine time of it odlično smo se zabavali
I take it that domnevam, da
there is nothing for it but to obey moramo pač ubogati
little was left of it od tega je malo ostalo

6. povratni
sebe, se, sebi, si, s seboj (za predlogi)

the war brought with it vojna je prinesla s seboj

kick up prehodni glagol
visoko brcniti

to kick up a dust (ali a fuss, a row) prah dvigati, razgrajati
to kick up one's heels plesati, zabavati se

kill³ [kil]

1. prehodni glagol
ubiti, ubijati; klati, zaklati (živino); ubiti, ustreliti (divjad)
vojska uničiti, potopiti (ladjo); pokončati, ugonobiti, udušiti, zatreti
figurativno preklicati, stornirati, razveljaviti, črtati
figurativno potlačiti, zadušiti (čustva), obsipati (s pretirano dobroto); olajšati, ublažiti (bolečino), nevtralizirati (barvo, hrup); odbiti, preprečiti (zakonski osnutek), prekrižati (načrt)
šport zaustaviti (žogo); zabiti čas
ameriško, pogovorno popiti celo steklenico

2. neprehodni glagol
povzročiti smrt
pogovorno biti neudržljiv, biti očarljiv

to kill two birds with one stone ubiti dve muhi na en mah
to kill the fatted calf for s.o. z veseljem sprejeti, sprejeti kot izgubljenega sina
the sight nearly killed me ob pogledu na to sem skoraj počil od smeha
to kill s.o. with kindness škoditi komu s preveliko dobroto
to kill time zabijati čas
dressed up to kill zapeljivo oblečen, gizdavo oblečen
to kill by inches počasi ubijati
to kill the goose that lays golden eggs s svojo grabežljivostjo uničiti vir dohodkov
a kill or cure remedy drastično zdravilo
to dance to kill plesati do iznemoglosti
pigs do not kill well at that age v tej starosti svinje niso godne za klanje

kôlo (ples) round dance, kolo; kind of national dance

voditi kôlo to lead the dance
plesati kôlo to dance in a ring

können (konnte, gekonnt) znati (singen, deutsch, tanzen, ein Gedicht, nichts usw., peti, nemško, plesati, pesmico, nič itd.); lahko (kann ich kommen, singen usw. ali lahko pridem, zapojem itd.; negativ : ne morem); moči (morem, besonders verneint: ich kann nicht kommen, sagen usw. ne morem priti, reči itd.), was kann ich dafür kaj morem (za to); (möglich sein) etwas kann/kann nicht gelesen, gefunden usw. werden je/ni mogoče prebrati, najti itd.; nicht umhin können ne moči se zadržati; bei Vermutungen : lahko da je, utegne biti (sie kann krank sein lahko, da je bolna, utegne biti bolna, das kann wahr sein utegne biti res) ; (die Gelegenheit haben) imeti priliko (ich konnte mit ihm sprechen, ein gutes Wort einlegen imel sem priliko govoriti z njim/reči dobro besedo itd.) ; nichtvollendete Handlung: X kann ... vorweisen X izkazuje... man kann nie wissen nikoli se ne ve; gut können mit jemandem dobro se ujeti s (kom), dobro se razumeti s (kom); du kannst mich gern haben! pojdi se solit!; du kannst mich mal! pojdi v rit!

kònop m, kònopac -pca m (lat. canapus) konop, konopec, vrv: žičani konop; igrati na -u plesati na vrvi; ići pod konopac iti pod vislice; goniti koga kocem i konopcem neusmiljeno koga preganjati; ljudi s koca i konopca ljudje sumljive preteklosti; omastiti konopac biti obešen; plesti za koga konopac streči komu po življenju; poslati kome svileni konopac zgod. poslati komu svileno vrv, da se obesi (sultan vojskovodji, ki je bil poražen)

króg¹ circle; ring; (delokrog) sphere, province; (družba) company, society, class, set, coterie; (znancev) acquaintance

družinski króg family circle
živalski króg zodiac
zaključen króg (družbe) coterie, clique
v parlamentarnih krógih in parliamentary circles
v pristojnih krógih in competent quarters
trgovski krógi commercial circles pl
tokovni króg (elektrika) circuit
začarni króg vicious circle
króg pri dirkah šport lap, round
zadnji króg šport last (ali final) lap
preteči króg v treh minutah to lap the course in three minutes
za en króg je pred svojim tekmecem he is one lap in front of (ali he has lapped) his rival
sedeti v krógu to sit in a ring, to sit around in a circle
delati, opisovati króge (v teku, poletu) to ring
gibati, premikati se v krógu to go round, to circle, to ring
plesati v krógu to dance round in a ring
vrteti se v krógu to turn (ali to rotate, to spin, to twirl) round
vrteč se v krógu rotatory
opisati króg to describe a circle
imeti (temne) króge okrog oči to have (dark) rings round one's eyes
v političnih krógih in political circles

leg¹ [leg] samostalnik
noga, bedro, stegno; krača, bočnik; etapa (pri potovanju, letenju); hlačnica, nogavica, golenica (škornja); noga stola, mize
navtika ena smer pri cikcak vožnji; stranica trikotnika, tangenta, krak šestila
šport stran igrišča desno od metalca (kriket)

to be all legs nogat, dolgonog
to be off one's legs biti slab v nogah
to be on one's last legs biti z eno nogo v grobu, biti na koncu svojih moči
the boot is on the other leg resnica je čisto drugačna, razmere so se spremenile
to fall on one's legs postaviti se na noge, končno uspeti, imeti srečo
to feel (ali find) one's legs shoditi (otrok)
to get a leg in pridobiti zaupanje
to get upon one's legs razjeziti se, planiti kvišku
to get on one's hind legs postaviti se po robu, pripraviti se k obrambi
to give s.o. a leg up pomagati komu naprej
not to have a leg to stand on ne imeti se na kaj opreti, ne imeti opravičila
to have a bone in one's leg dati šaljiv odklonilen odgovor
to have the legs of biti hitrejši od koga
to have legs biti zelo hiter (zlasti ladja)
to have good sea legs ne dobiti morske bolezni, biti pravi mornar
to keep one's legs obdržati se na nogah
leg and leg enako stanje v igri, enako število točk
on one's (hind) legs na nogah, pri dobrem zdravju
to pull s.o.'s leg imeti koga za norca, šaliti se s kom
to put one's best leg foremost pohiten
to run s.o. off his legs nalagati komu prevež dela, obremeniti koga z delom
to set s.o. on his legs pomagati komu na noge
arhaično to make a leg prikloniti se
to shake a leg britanska angleščina, pogovorno plesati, ameriško, sleng pohiteti, podvizati se
to shake a loose leg razuzdano živeti
to show a leg vstati
to show a clean pair of legs zbežati
to stand on one's own legs biti samostojen, postaviti se na lastne noge
to stretch one's legs iti na sprehod
to take to one's legs popihati jo
to walk s.o. off his legs utruditi koga s hojo
black-leg slepar, stavkokaz

lúč (-í) f

1. luce:
luč brli, gori, migota, sveti, ugasne la luce arde fioca, arde, tremola, splende, si spegne
pogasiti, ugasniti, upihniti luč spegnere la luce
prižgati, zastreti luč accendere, schermare la luce
neonske, plinske luči luci al neon, a gas
signalne luči luci segnaletiche
avt. dolge, kratke, parkirne luči luci abbaglianti, di profondità, di posizione
stikalo za luč interruttore della luce
rel. večna luč naj mu sveti e splenda a lui la luce perpetua

2. (priprava, svetilka) luce, lampada:
namizna, stoječa, stropna luč lampada da tavolo, a stelo, da soffitto (plafoniera)

3. pog. (električna napeljava) luce (elettrica), corrente

4. (svetloba) luce:
dnevna, jutranja luč luce mattutina, da giorno
sončna luč luce solare, del sole
bleda, močna luč luce fioca, forte
mehka (topla), ostra, slepeča luč luce calda, aspra, abbagliante

5. pren. redko lume:
on ni kaka posebna luč non è proprio un lume

6. pren. (poudarja pomen samostalnika) luce; fiaccola:
luč resnice la luce della libertà
luč omike, razuma la luce della civiltà, della ragione

7. pren.
predstaviti se v najboljši luči fare un figurone
pokazati se v pravi luči mostrarsi nella vera luce
metati slabo, nelepo luč na koga gettare una luce cattiva su qcn.
gledati, videti v lepi, rožnati luči vedere tutto roseo
prikazovati koga v črni luči dipingere a tinte fosche
ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali è moribondo
iti z luči togliersi dalla luce
človek, ki ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati uno da cercare col lanternino
star. rel. zvoniti večno luč suonare l'avemaria
prižgati zeleno luč za dare via libera a (un'iniziativa)
zagledati luč sveta venire alla luce
prinesti nekaj luči v problem fare un po' di luce
plesati okoli ženske kot vešče okrog luči girare attorno a una ragazza come falene
filoz. naravna luč luce naturale
rel. večna luč lampada perpetua
navt. navigacijske luči segnalazioni luminose
gled. odrske luči luci della ribalta
avt. zavorne luči luci d'arresto
zelena, rdeča luč luce verde, rossa
utripajoča luč luce intermittente

mazurka samostalnik
1. (poljski ljudski ples) ▸ mazurka
2. (glasbena oblika) ▸ mazurka

measure¹ [méžə] samostalnik
mera, merilo (tudi figurativno)
stopnja, obseg; del, delež; razmerje, meja
poetično metrum, pesniška mera
glasba takt, ritem
arhaično ples
kemija menzura, stopnja
geologija, množina sloji, ležišča
pravno ukrep

cubic measure prostorninska mera
lineal (ali long) measure dolžinska mera
square (ali superficial) measure ploskovna mera
measure of capacity votla mera
unit of measure merska enota
matematika greatest common measure (G.C.M.) največja skupna mera
beyond (ali out of all) measure prekomeren, čez mero
in a great measure v veliki meri
to have s.o.'s measure oceniti značaj koga
to take s.o.'s measure vzeti komu mero, umeriti; figurativno oceniti značaj koga
to have hard measures biti vtežkih okoliščinah
he is our measure takega človeka potrebujemo
man is the measure of all things človek je merilo za vse
(made) to measure po meri (narejen)
in some (ali in a certain) measure vneki meri
to set measures to omejiti
short (full) measure slaba (dobra) mera
for good measure povrh
to take measures podvzeti korake, ukreniti kaj
without measure neizmeren
the measure of my days trajanje mojega življenja
2 is a measure of 4 2 je deljenec od 4
arhaično to tread a measure plesati

médved zoologija bear, he-bear

Veliki Medved astronomija Ursa Major, the Great Bear, the plough, Charles's Wain, the Wain, ZDA the Big Dipper
Mali Medved Ursa Minor, the Little Bear, ZDA the Little Dipper
rjavi médved brown bear
beli, severni, polarni médved polar bear
sivi médved grizzly bear
médved, medvedek (igrača) teddy bear
jamski médved (prehistoric) cave bear
iti na lov na médvede to go bear-hunting
plesati kot médved to dance like a bear
ne prodajaj médvedove kože, dokler nisi médveda ujel sell not the bear's skin before you have caught the bear, don't count your chickens before they are hatched