-
menuet samostalnik1. glasba (skladba) ▸
menüettplesni menuet ▸ táncos menüett
2. (ples) ▸
menüettplesati menuet ▸ menüettet táncol
-
miš ženski spol (-i …) živalstvo, zoologija die Maus (dimasta Brandmaus, gozdna Waldmaus, skalna Felsmaus, rumenogrla Gelbhalsmaus), družina: die Langschwanzmaus
belonoga miš Weißfußmaus
berberska/progasta miš Streifenmaus, Berbermaus
bodičasta miš Stachelmaus
brezova miš Birkenmaus
drevesna miš Baummaus
gola miš (golač) der Nacktmull
gozdna miš Waldmaus
hišna miš Hausmaus (belosiva Ährenmaus)
kunčja miš Kaninchenmaus
miš mošnjičarka Taschenmaus (bodičasta Stachel-Taschenmaus, afriška Backenmaus)
mozaičnorepa miš Mosaikschwanzmaus
oprijemalnorepa miš Greifschwanzmaus
plezalna miš Klettermaus
pritlikava miš Zwergmaus
progasta miš skočica: Streifen-Hüpfmaus
rdeča miš (gozdna krtica) Rötelmaus
travna miš Grasmaus
žitna miš Südliche Ährenmaus
ameriška žitna miš Erntemaus
slepa miš (slepo kuže) Blindmaus
zajčja miš (velika činčila) Hasenmaus
bela miš weiße Maus
loviti miši mačka: mausen, auf Mäusefang sein
lovljenje miši das Mausen
škoda zaradi miši der Mäusefraß
strup za miši das Mäusegift
figurativno moker kot miš [quitschnaß] quitschnass, [quietschnaß] quietschnass, [pitschnaß] pitschnass, [naß] nass wie eine gebadete Maus
ne tič ne miš weder Fisch noch Fleisch
reven kot cerkvena miš blutarm, arm wie eine Kirchenmaus
vidiš bele miši du siehst Gespenster
slepe miši die Blindekuh
igrati se slepe miši Blindekuh spielen
če mačke ni pri hiši, ples imajo miši wenn die Katze fort ist, tanzen die Mäuse
| ➞ → miš vrečarica, morska miš
-
moderni tango stalna zveza
glasba (ples) ▸ modern tangó
Sopomenke: sodobni tango
-
modn|i [ó] (-a, -o) Mode-, Moden- (artikli Modewaren množina, izraz der Modeausdruck, kreator der Modeschöpfer, nakit der Modeschmuck, ples der Modetanz, poklic der Modeberuf, salon der Modesalon, trend der Modetrend, zdravnik der Modearzt, barva die Modefarbe, beseda das Modewort, hiša das Modehaus, kreacija die Modeschöpfung, linija die Modelinie, norost die Modetorheit, smer die Moderichtung)
-
mrtvašk|i (-a, -o) Toten-, Leichen- (oder die Totenbahre, ples der Totentanz, bledica die Totenblässe, pega der Totenfleck)
mrtvaška srajca das Totenhemd, Sterbehemd
mrtvaška tišina die Totenstille, Grabesstille
bila je mrtvaška tišina es war totenstill
mrtvaški prt das Grabtuch, Leichentuch
figurativno mrtvaški mir der Kirchhofsfrieden, die Friedhofsruhe
mrtvaško resen tierisch ernst
mrtvaško bled ➞ → mrtvaškobled
-
mrtváški deathlike; cadaverous; dead; mortuary
mrtváško bled deadly pale, livid
mrtváška tišina dead silence; dead calm
mrtváški zvon (navček) funeral bell, deathbell, passing bell
mrtváška glava death's head, skull, (svarilo, npr. za strup) skull and crossbones
mrtváški oder catafalque
mrtváški ples the dance of death
mrtváška nosila bier
mrtváški voz hearse
mrtváško tih still as death
mrtváška bledica deathly pallor
-
mrtváški mortuaire, funébre
mrtvaška bledost pâleur ženski spol mortelle (ali cadavérique), lividité ženski spol, teint cadavéreux
mrtvaška glava tête ženski spol de mort
mrtvaši oder catafalque moški spol
mrtvaška pesem chant moški spol funébre
mrtvaši ples danse ženski spol macabre
mrtvaški prt linceul moški spol, suaire moški spol
mrtvaški sprevod cortége moški spol (ali convoi moški spol) funébre
mrtváški voz corbillard moški spol, char moški spol funébre
mrtvaški zvon glas moški spol
-
mrtváški (-a -o) adj.
1. (mrliški) cadaverico, mortuario, funebre, dei morti:
mrtvaška polt pelle cadaverica
mrtvaški duh odore, fetore cadaverico
mrtvaški oder catafalco
mrtvaški pot sudore di morte
mrtvaški prt lenzuolo funebre, rel., hist. sindone
mrtvaški sprevod corteo funebre
mrtvaški zvon campana a morto
mrtvaška glava testa di morto, teschio
mrtvaška ptica (sova, čuk) gufo, civetta
nareč. bot. mrtvaška roža crisantemo
um. mrtvaški ples danza macabra
2. (žalosten) triste, cupo; scialbo:
mrtvaška barva colore scialbo
3. (popoln, velik) totale, assoluto; terribile:
mrtvaška tišina silenzio assoluto, di tomba
mrtvaški dolgčas una terribile noia
-
mrtváški mortal
mrtvaška bledost palidez f mortal
mrtvaški ples danza f macabra
mrtvaški voz coche m fúnebre
mrtvaški zvon toque m a muerto
-
nòr (nôra -o) adj.
1. pog. matto; pazzo, folle, demente, forsennato; sconsiderato; pren. (nespameten) matto, pazzo, stupido:
biti popolnoma nor essere matto da legare
imeti noro idejo avere un'idea folle
nor bi bil, če bi priznal sarei matto, se confessassi
2. pren. (v povedni rabi)
nor od obupa, veselja, žalosti pazzo dalla disperazione, di gioia, di dolore
3. pren. (ki zelo presega navadno mero) matto, pazzo:
nora jeza rabbia pazza
noro veselje voglia, gioia matta
žarg. nori ples slego
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nora leta adolescenza
soc. nora dvajseta leta (20. st.) gli anni ruggenti
noro (nestalno)
vreme tempo instabile
nora je na moške è una ninfomane
pren. nor je na konje va matto per i cavalli
veslati, delati, teči kot nor remare, lavorare, correre come un forsennato
bot. nora ajda grano tartaro (Fagopyrum tartaricum)
-
novinarsk|i (-a, -o) journalistisch; Presse- (ples der Presseball, žargon der Pressejargon, izkaznica der Presseausweis, tribuna die Pressetribüne, središče das Pressezentrum)
novinarski komentar (komentar v tisku) der Pressekomentar
novinarska raca die Ente, Zeitungsente
-
novi tango stalna zveza
ples (ples) ▸ új tangó
Sopomenke: tango nuevo
-
obréden ritual; liturgical; ceremonial
obréden ples ritual dance
obréden (ritualen) umor ritual murder
-
odpeljáti (-péljem) | odpeljávati (-am)
A) perf., imperf.
1. trasportare, portare:
odpeljati ranjenca v bolnišnico portare il ferito all'ospedale
odpeljati avto v delavnico portare l'auto dal meccanico
2. partire:
avtobus odpelje zvečer il pullman parte la sera
3. condurre, portare; associare; prelevare:
peljati koga na ples portare uno a ballare
odpeljati v taborišče, v zapor deportare; condurre in prigione, associare alle carceri
B) odpeljáti se (-péljem se) | odpeljávati se (-am se) perf. refl. andarsene, partire; volar via
-
odpréti to open; (odkleniti) to unlock
s silo odpréti to force open
znova odpréti to reopen
odpréti buteljko to uncork a bottle
odpréti dežnik to open (ali to put up) an umbrella
odpréti konto to open an account
odpréti komu neomejen kredit to set unlimited funds at someone's disposal
s silo odpréti ključavnico to pick a lock
odpréti oči to open one's eyes
odpréti komu oči to open someone's eyes, to disillusion someone, to undeceive someone, to disabuse someone
oči so se mi odprle it dawned upon me
odpréti ples to open the ball, to lead off the dance
odpréti za promet to open to traffic
odpréti razstavo to open an exhibition
odpréti sejo to open a meeting
odprli so novo šolo a new school has been opened
odpréti paket to unpack a parcel
odpréti srcé to open (ali to unlock) one's heart
odpréti usta to open one's mouth, figurativno to speak up
ne odpréti ust not to open one's lips
odpréti vrata to open the door, (po zvonjenju pri vratih) to answer the door (ali the bell)
odpréti tvor to open an abscess
na stežaj odpréti vrata to open the door wide, to set the door wide open
vrata se niso hotela odpréti the door would not open
odpréti se to open, (naglo) to fly open; (padalo) to open
stara rana se je odprla the old sore (has) reopened
-
olepotíčiti (se) (s')embellir, (se) décorer, se parer
olepotičiti obraz, telo embellir (ali décorer) son visage, son corps
olepotičiti se za ples s'embellir (ali se parer) pour le bal
-
óperen d'opéra; lyrique
operna arija (grand) air moški spol d'opéra
operno besedilo livret moški spol d'opéra
operna hiša Opéra moški spol, théâtre moški spol lyrique
operno kukalo jumelles ženski spol množine (de théâtre), lorgnette ženski spol (de spectacle)
operni pevec chanteur moški spol d'opéra
operna pevka chanteuse ženski spol d'opéra, cantatrice ženski spol (d'opéra)
operni ples bal moški spol de l'Opéra
operni zbor, ansambel troupe ženski spol de l'Opéra
-
opern|i [ó] (-a, -o) opernhaft; Opern- (koncert das Opernkonzert, libreto das Opernlibretto, pevec der Opernsänger, ples der Opernball, arija die Opernarie, glasba die Opernmusik, hiša das Opernhaus, melodija die Opernmelodie, pevka die Opernsängerin, predstava die Opernaufführung, gledališče das Operntheater)
-
orožj|e1 [ó] srednji spol (-a …) vojska
1. (oborožitev) Waffen množina, die Bewaffnung, die Rüstung; (bojna oprema) das Kriegsgerät; (bojno sredstvo) kemično: der Kampfstoff
2. die Waffe (avtomatsko Maschinenwaffe, daljinsko Langstreckenwaffe, jedrsko Kernwaffe, Atomwaffe, maščevalno Vergeltungswaffe, metalno Wurfwaffe, ofenzivno Angriffswaffe, kratkega dometa Kurzstreckenwaffe, srednjega dometa Mittelstreckenwaffe, za bodenje Hiebwaffe, za množično uničevanje Massenausrottungswaffen množina, protipodmorniško U-Jagd-Waffe, protitankovsko Panzerabwehrwaffe, raketno Raketenwaffe, ramensko strelno Schulterfeuerwaffe, razdiralno Zerstörungswaffe, ročno protitankovsko Panzerabwehrhandwaffe, ročno strelno Handfeuerwaffe, Handwaffe, Faustfeuerwaffe, samokresno Selbstladewaffe, strelno Feuerwaffe, Schießwaffe, [Schußwaffe] Schusswaffe, tajno Geheimwaffe, taktično taktische Waffe, teledirigirano Fernlenkwaffe uničevalno Vernichtungswaffe, uplenjeno Beutewaffen množina, vbodno Stichwaffe, Stoßwaffe, letalstvo vgrajeno Bordwaffe, zastraševalno Abschreckungswaffe)
dobava orožja die Waffenlieferung
izvoz orožja der Rüstungsexport
nakup/nakupovanje orožja der Rüstungskauf
posedovanje orožja der Waffenbesitz
uporaba orožja der Waffengebrauch
uporaba strelnega orožja der [Schußwaffengebrauch] Schusswaffengebrauch
zbirka orožja die Waffensammlung
ples z orožjem der Waffentanz
figurativno rožljanje z orožjem das Säbelrasseln, Säbelgerassel
trgovec z orožjem der Waffenhändler
trgovina z orožjem der Waffenhandel
z orožjem komu kaj vzeti ipd.: mit Waffengewalt
z lastnim orožjem mit seinen eigenen Waffen (tudi figurativno)
odpoved orožju der Waffenverzicht
zakonodaja o orožju das Waffenrecht
položiti orožje die Waffen strecken/niederlegen
pustiti, da naj spregovori orožje die Waffen sprechen lassen
orožje molči die Waffen ruhen
brez orožja waffenlos, unbewaffnet, ozemlje: waffenfrei
seči po orožju zu den Waffen greifen
-
otvóriti to open; (svečano) to inaugurate; (napraviti dostopno) to make accessible
otvóriti ples to lead off the dance
otvóriti za promet to open to traffic
otvóriti kredit komu to open a credit account in favour of someone
otvóriti razstavo to open an exhibition
otvarjam... I declare the... open