Franja

per-nōbilis -e (per in nōbilis)

1. zelo znan, zelo sloveč, zelo slaven, zelo znamenit, slovit: epigramma Graecum Ci., est et Abydo obiacens Sestos, Leandri amore pernobile Mel.

2. zelo imenitnega rodu, zelo imeniten, preimeniten, zelo plemenit: matronae Lamp., genus Aur., quid (sc. loquar) Tyro et Sidone tenuitate perlucidas, micantes purpura, plumandi difficultate pernobiles? Vop.

prežláhten -tna -o (srvnj. geslaht) veoma plemenit: -i gospod grof

Wertholz, das, Forstwesen plemenit les

affinare

A) v. tr. (pres. affino)

1. ostriti, naostriti, brusiti:
affinare una lama nabrusiti rezilo

2. pren. izostriti:
affinare la vista, l'ingegno izostriti vid, razum

3. prečistiti, izpopolniti, izpiliti, izbrusiti:
affinare lo stile izpiliti slog

B) ➞ affinarsi v. rifl. (pres. mi affino) izpopolniti se, prekaliti se:
l'animo nobile si affina nel dolore plemenit duh se prekali v bolečini

birth [bə́:ɵ] samostalnik
rojstvo; porod; izvor, nastanek; plod; sorodstvo; rodovnik, vir, rod

by birth po izvoru
certificate of birth rojstni list
birth control kontracepcija
to give birth roditi; figurativno povzročiti
new birth regeneracija
two at a birth dvojčka
a man of birth and breeding plemenit, uglajen človek
monstrous birth spaček, spovitek
untimely birth negodni porod

bois [bwa] masculin les; gozd; drevo; toporišče, držaj; pluriel lesena pihala; jelenovi rogovi

bois blanc mehek les
bois de chêne, de frêne, de hêtre, de mélèze, de sapin, de tilleul hrastov, jesenov, bukov, mecesnov, smrekov, lipov les
bois de charpente, à bâtir de construction, d'œuvre stavbni, gradbeni les
bois de chauffage, à brûler drva
bois de fusil puškino kopito
bois de mine jamski les
bois de justice giljotina
bois de lit posteljnjak
bois mort suhljad
bois précieux, de sciage plemenit, rezan les
bois en sève, vert, vif surov les
de bois lesen
à la cloche de bois skrivaj
articles masculin pluriel en bois lesnina, suha roba
charbon masculin de bois oglje
éclat masculin de bois trščica, iver
homme masculin de bois (figuré) lipov bog
homme masculin des bois orangutan; divjak, neotesanec
imprégnation féminin du bois impregnacija lesa
sciure féminin de bois žaganje
train masculin de bois splav
volée féminin de bois vert batine; težak poraz
avoir la gueule de bois (figuré) imeti »mačka«
être du bois dont on fait les flûtes (figuré) biti priljuden, družaben
n'être pas de bois ne biti iz lesa, biti občutljiw
faire, fendre, casser du bois cepiti, sekati drva
faire flèche de tout bois (figuré) vse sile napeti, vsa sredstva uporabiti
métrer, cuber le bois meriti les
montrer visage de bois ne treniti z obrazom
trouver visage de bois najti, naleteti na zaprta vrata (npr. ob obisku)
toucher du bois potrkati na les ter s tem skušati odvrniti nesrečo ali zlo usodo
je vous montrerai de quel bois je me chauffe vam bom že pokazal, kaj znam; tega ne bom trpel
il n'est bois si vert qui ne s'allume vsake potrpežljivosti je enkrat konec

corazón moški spol srce; srčnost, pogum; čustvo; mišljenje; nagnjenje; ljubezen

con el corazón en la mano odkritosrčno, iskreno
de corazón iz srca, prisrčno, odkrito
muy de corazón iz vsega srca
de todo mi corazón srčno rad
blando de corazón mehkosrčen, občutljiv
dedo del corazón srednji prst
duro de corazón trdosrčen
en (forma de) corazón srčaste oblike
¡mi corazón!; ¡corazón mío! srce moje, duša moja!
abrir el corazón a uno komu pogum vliti
abrir (declarar) su corazón komu svoje srce razodeti
eso me arranca el corazón to mi trga srce
caérsele a uno las alas del corazón pogum izgubiti, obupati
cobrar corazón osrčiti se, opogumiti se
le dió un vuelco el corazón srce mu je poskočilo od veselja
dilatar (ensanchar) el corazón osrčiti se
hablar con el corazón en la lengua imeti srce na jeziku
hacer de tripas corazón iz sile vrlino napraviti
llevar (tener) el corazón en la(s) mano(s), corazón en los labios, corazón en los ojos imeti srce na jeziku
meterse en el corazón de alg. prilizovati se komu
tener el corazón de bronce biti trdosrčen; biti pogumen
no tener corazón biti brez srca, biti brez vesti
no tiene corazón para decirlo nima poguma to reči
tener mucho corazón biti plemenit; biti pogumen
tener un corazón de tigre biti okruten
eso me parte (quiebra) el corazón to mi trga srce
eso te lo pongo en el corazón to ti polagam na srce
eso le sale del corazón to mu prihaja od srca
¡la mano al corazón! roko na srce!
eso me atraviesa el corazón to me zbode v srce, to me zaboli (pri srcu)
buen corazón quebranta mala ventura čvrsto srce prenese vse
habla con el corazón en la lengua ima srce na jeziku

donateur, trice [-tœr, tris] masculin, féminin darovalec, -lka

généreux donateur plemenit darovalec

Iubellius -iī, m Jubélij, italsko lastno ime, npr. I. Taurea Jubelij Tavreja, plemenit Kampan(ij)ec: Ci., L. epit.

les [é] moški spol (-a, ni množine) das Holz (vrste barvilni Farbholz, brinov Wacholderholz, čelni Hirnholz, češnjev Kirschbaumholz, Kirschholz, četrtinski Kreuzholz, debel Starkholz, dogarski Daubenholz, dolg Langholz, droben Schwachholz, gradbeni Bauholz, Kantholz, grenki Quassiaholz, grmovni Strauchholz, iglavcev Nadelholz, jamski Grubenholz, kakovosten Qualitätsholz, kolarski Wagnerholz, koreninski Wurzelholz, kostanjev Kastanienholz, kratki Kurzholz, kriv Krummholz, ladijski Schiffbauholz, listavcev Laubholz, lipov Lindenholz, lisast Maserholz, lupljen Schälholz, masivni Vollholz, mehki Weichholz, mladi Grünholz, neobdelan Rohholz, obdelan Handelsholz, obdelovalni Nutzholz, okrogli Rundholz, odpadni Abfallholz, oljkov Olivenholz, opažni Plankenholz, plavljen Treibholz, Triftholz, plemenit Edelholz, Wertholz, plutasti Korkholz, polni Ganzholz, polovični Halbholz, pozni Spätholz, požarni Brandholz, prostorninski Schichtholz, resonančni Klangholz, Tonholz, agronomija in vrtnarstvo rodni Fruchtholz, Tragholz, kriv Knieholz, rožni Rosenholz, rumeni Gelbholz, slepi Kernholz, slojni Schichtholz, smolnat Kienholz, sodarski [Faßholz] Fassholz, tenzijski Zugholz, tlačen Druckholz, trd Hartholz, večplastni Lagenholz, vejnat Astholz, vezan Sperrholz, vlakninski Faserholz, žagan Schnittholz, železni Eisenholz, za cepljenje Spaltholz, za drogove Mastenholz, za furnir Furnierholz, za obdelavo Werkholz, za papir Papierholz, za rezbarjenje Schnitzholz, za sekanice Knüppelholz)
neobdelan les unbearbeitetes Holz
splavljeni les geflößtes Holz
sprhneli les der Mulm
top/merkantilen les wahnkantiges/baumkantiges Holz
rezan les die Schnittware, das Schnittholz
…lesa/v les/za les Holz-
(barva die Holzfärbung, brusilnica tehnika die Holzschleifanlage, cena der Holzpreis, dobavitelj der Holzlieferant, kos das Holzstück, plavljenje die Holztrift, die Holzflößung, poraba der Holzverbrauch, posek der Holzabhieb, predelava die Holzverarbeitung, sečnja/sekanje der Holzschlag, die Holzfällung, skladovnica der Holzstoß, der Holzstapel, splavarjenje die Holzflößerei, spravilo die Holzbringung, die Holzabfuhr, struktura die Holzstruktur, suha destilacija die Holzverkohlung, sušenje die Holztrocknung, tat der Holzdieb, tatvina der Holzdiebstahl, transport der Holztransport, trdnost die Holzfestigkeit, vlaka za spravilo der Holzabfuhrweg, vlažnost die Holzfeuchtigkeit, vrsta die Holzart, zaščita der Holzschutz; v les tehnika vžiganja die Holzbrandtechnik, vrezovanje navojev v les das Holzgewindeschneiden; za les zaščitno sredstvo das Holzschutzmittel, der Holzschutz, lepilo der Holzleim, lužilo die Holzbeize)
zbirališče lesa der Polter
zveriženje lesa das Verwerfen, die Verwerfung
podoben lesu holzartig
potrebe po lesu der Holzbedarf
čez les:
biti (malo) čez les figurativno eine Meise haben, einen Knall haben, nicht so recht klug sein
iz lesa:
izdelek iz lesa die Holzarbeit
figurativno iz istega lesa vom gleichen Holz, aus dem gleichen Holz geschnitzt
z lesom:
bogat z lesom holzreich
gradnja z lesom der Holzbau
obložen z lesom holzverkleidet
opažen z lesom holzgetäfelt
trgovec z lesom der Holzhändler
trgovina z lesom der Holzhandel
| ➞ → gadov les, kačji les, pasji les

minded [máindid] pridevnik
razpoložen, voljan, rad; čemu vdan, privržen, naklonjen (v sestavljenkah)

if you are so minded če je to tvoj namen
air-minded ki se nagiba k letalstvu
evil-minded zlonameren
high-minded plemenit
narrow-minded ozek, tesnosrčen
open-minded širokosrčen
sport-minded ki ima rad šport

Nabdalsa -ae, m Nabdálza, plemenit Numidijec in vojskovodja Jugurte: S.

orior -īrī, ortus sum, toda oritūrus (iz *r̥-i̯ōr; indoev. kor *er- vzbujati, premikati; prim. skr. r̥ṇóti, r̥ṇváti (on) se dviga, se premika, gr. ὄρ-νυ-μι vzbujam, premikam, gibljem, ὄρ-ωρ-α razburjen sem, ὀρούω planem, ἔρνος mladika, veja, umbr. ortom (= ortum), urtas (= ortae, surgentes), urtes (= surgentibus), got. rinnan, rann, stvnem. rinnan = nem. rinnen, rennen)

1. dvigniti (dvig(ov)ati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, vsta(ja)ti, nasta(ja)ti: consul oriens de nocte silentio L., ortus est longe saevior Catulus S. fr.; metaf.: oritur tempestas N., oriens ventus N., incendium ortum L., oritur clamor C., bellum Ci., caedes V., seditio Cu., rumor ortus Ci.

2. vziti (vzhajati), (po)kazati se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se: V., Col. idr., stella oriturque caditque O., lux oritur H. dan se zaznava, svita (dani) se, lux oriens Cat., dies oriens Tib., ortā luce C. ob jutru, zjutraj, solem atque lunam … semper occĭdere atque oriri … Lact., ab orto (vzhajajočega) sole Cu., ab orto usque ad occidentem solem L.; od tod oriens sol vzhod: ad orientem solem spectare C. proti vzhodu; pa tudi Jutrovo, Vzhod, Orient: Ci.; pren.: oritur monstrum V. se prikaže.

3. iziti (izhajati), pri(haja)ti, izvirati, nasta(ja)ti: Pl., Ter., Pac. ap. Ci., Plin., Plin. iun., Lucr. idr., unde haec flamma oritur? Enn. ap. Ci., Rhenus oritur ex Lepontiis C., Maeander ex arce summa ortus L., Tigris oritur in montibus Uxiorum Cu., amnes Caucaseo monte orti Cu., ex eo medio quasi collis oriebatur S. je vzkipeval, se je dvigal; pren.: aestūs oriuntur Cu. nastopa(jo), a naturā amicitia orta Ci., officia, quae oriuntur a suo cuiusque genere virtutis Ci.

4. (po)roditi se, iziti (izhajati), rodu kakega biti: Q., Vell., in quo (sc. solo) ortus es Ci., stirpe regiā ortus Cu., eā familiā ortus S., ortus ex eā familiā L., ex concubinā ortus S., Belgas esse ortos ab Germanis C., equestri loco ortus Ci., ex eodem loco ortus Ter., pueri orientes Ci. ki se rodijo (rojevajo), homo a se ortus Ci. = homo novus človek brez slavnih pradedov, ki je prvi izmed svoje rodovine dosegel kurulsko čast (ki je postal plemenit po svoji zaslugi), novinec v kurulski časti.

5. rasti, zrasti: oriens una Ci., pinus V., olea vitisque T.

6. priče(nja)ti se, zače(nja)ti se: Vell. idr., ab his sermo oritur Ci., nox oritur O., Belgae a Galliae finibus oriuntur C., initium turbandi omnia a feminā ortum est L. — Od tod

I. pt. pr. oriēns -entis, m (sc. sol) vzhajajoče sonce, vzhod, in sicer

1. sončni bog, Sonce, Sol: Stat., me saevus equis Oriens adflavit anhelis V., hinc Oriens cum se demiserit undis O.

2. meton.
a) jutro, vzhod (naspr. occidēns večer, zahod): simulacrum ad orientem convertere Ci., in orientem versum esse L., ad orientem vergere Cu. ali spectare Vitr., qui has nobiscum terras ab oriente ad occidentem colunt Ci., oriens aestivus Plin. poletna vzhodna stran (poletna stran sončnega vzhoda), oriens hibernus ali brumalis Col. zimska vzhodna stran (zimska stran sončnega vzhoda), oriens vernus vel solstitialis Gell.
b) Vzhod, Jutrovo, Orient: Plin. iun., ad orientis partes in exilium ibit Ci., orientis incolae (naspr. ad occasum habitantes) Plin., universum orientem in potestatem redigere Iust., spoliis orientis onustus V. —

II. pt. fut. pass. oriundus (nikdar oriendus!) 3 izhajajoč, izvirajoč, po rodu od kod, rodu (gen.): Pl. idr., nati Carthagine, sed oriundi ab Syracusis exule avo L., Argis, a Troiā, ab Lavinio, ab Albanorum stirpe L., ex Achaiā, ex Etruscis L., liberis parentibus Col.; metaf.: Albā oriundum sacerdotium L.

quam (adv. acc. sg. f. relat. pron. quī)

I. kako? kako zelo? v kolik(šn)i meri? Ker quam vedno stopnjuje, stoji nav. pred adj. in adv., redko pred glag. in subst. v neodvisnem vprašanju in vzkliku (obliki ret. vprašanja): Pl., Ter., Q. idr., quam multis custodibus opus erit? Ci., quam veri simile est? Ci., quam diu vos eludet? Ci., quam multa quam paucis! Ci., quam cito illa omnia ex laetitiā … ad luctum reciderunt! Ci., quam cupiunt laudari! Ci.; v odvisnem vprašalnem stavku: Ter., V., Petr., Q. idr., quam sit amicus, adtendite Ci., quod quam late pateat, videtis Ci., videte, quam despiciamur Ci. kako zelo, quam hostis sit, animadvertite Ci. —

II. relat. kakor, kot, ko (nego, li).

1. pogosto v soodnosnosti z determinativnim tam: quid tam populare quam libertas? Ci., non tam generosus quam pecuniosus N. ne toliko plemenit kot bogat, denaren (manj plemenit kot bogat, bolj bogat kot plemenit), si tam cavere potuisset quam metuere solebat Ci.; ret. z izpuščenim tam: Tib., homo non, quam isti sunt, gloriosus L., obicias illi, quam voles saepe Ci. kolikorkrat hočeš, nocte (sc. hiemem), quam longa (sc. est) V. vso dolgo noč (zimo). Od tod pogosto pri possum (queo): tam consimilis (sc. imago) est, quam potest Pl. pravzaprav: je tako podobna, kakor le more (namreč biti podobna) = je kolikor (le) mogoče podobna, je kar najbolj podobna, tam confido, quam potest Pl. kar le mogoče; brez tam: tusa cribrataque vino quam possit excellenti Plin. s kolikor (kar le) mogoče izvrstnim vinom; pogosteje s superl.: quam celerrime potuit C. kakor hitro (brž ko, čim hitreje) je mogel, kolikor mogoče hitro, kar najhitreje, quam maximā possum voce dico Ci. s kar najmočnejšim glasom, kar najglasneje, quam verissime potero, dicam S. kar najbolj po resnici, quam queas minimo Ter. če se izpusti glag. possum (queo), nastanejo govorniški obrati kakor npr.: quam magnus (maximus) numerus C. kolikor mogoče veliko (kar največje) število, quam magnis itineribus C. s kar najbolj pospešeno hojo, v kar najhitrejših pohodih, cena quam opima Auct. b. Hisp. kar najobilnejša, quam plurimi colles C. ali dies Plin. iun. ali quam plurimae serpentes N. kar največ … , quam plurimo vendere Ci. kar najdražji, sementes quam maximas facere C. kar najobilneje (največ) zasejati, supplicium quam acerbissimum Ci. kar najhujša (najostrejša), quam primum Ci. idr. brž (prej) ko mogoče, kar najhitreje, quam maxime Ter., Ci. idr. kolikor le mogoče, neizrečeno, quam saepissime, longissime, diutissime, minime idr. kolikor mogoče pogosto (dolgo, malo), kar najpogosteje (najdlje, najmanj) itd. Ret. se nadomešča determinacija s tantus: Ci., L. ali sic: quam … nimbi crepitant, sic heros V.

2. nanašajoč se na komparative ali komparativne izraze
a) za komparativi: ignoratio futurorum malorum utilior est quam scientia Ci., eum magis milites quam qui praeerant suspiciebant N., amplius quam centum iugera N., potius quam N. idr., his quam physicis potius credendum Ci., atrocius quam pro numero hostium L. kot je bilo treba glede na število sovražnikov. V drugem členu (quam) s popolnim stavkom: epulabatur luxuriosius, quam qui aderant perpeti possent N. razkošneje, kot so mogli … , prerazkošno, da bi bili mogli navzoči prenašati, periturum se potius dixit, quam cum flagitio rediret N.; tako tudi quam ut, quam qui (relativni sklop) za komparativom, ki zaznamuje previsoko stopinjo: indulgebat sibi liberalius quam ut invidiam vulgi effugere posset N., maior sum, quam cui possit Fortuna nocere O. prevelika (prevzvišena) sem, da bi mi mogla … Za komp. plus, amplius, minus, longius se quam tudi izpušča: plus septingenti C. več kot, spatium amplius pedum CCC C.; ko se primerjata s quam dve lastnosti enega subj., lahko stoji v obeh členih komp.: ne libentius haec in illum evomere videar quam verius Ci. bolj iz posebnega veselja kot iz prepričanja, Caecina recuperare gloriam avidius quam consultius properabat T., Romani bella quaedam fortius quam felicius gesserunt L. bodisi samo v prvem členu z magis opisani ali nam. njega pravi komp.: ad dicendum veniebat magis audacter quam parate Ci., Agricolae … ingenium … speciem excelsae … gloriae vehementius quam caute appetebat T. (v sl. stoji v vseh treh primerih v prvem členu „bolj“ s poz., v drugem „kot“ s poz.). Po nekakšnem anakolutu stoji lat. adj. v obeh členih v poz.: claris quam vetustis maioribus T. bolj slavnih kot starih prednikov, tacita bona est mulier quam loquens Pl. Tako tudi pri primerjanju dveh subst.: nec me mea ars quam (bolj ko) benevolentia perturbat Cu., cedere loco consilii quam formidinis arbitrantur T. Nanašaje se na superl. s pomenom krepkejšega komp.: cum tyranno, quam qui umquam saevissimo L.
b) za komparativnimi izrazi; taki so: malle (pleonast. magis malle, potius malle), velle, praestare, probare, statuere idr.: Pl., Ter., N. idr., perire maluit quam navem relinquere N., Uticae potius quam Romae esse maluisset Ci., malae rei se quam nullius … duces esse volunt L., eos laudare quam lugere praestabit Ci., pacem quam bellum probabam T., statuit congredi quam cum tantis copiis refugere N.; nadalje za alius, aliter (s kako nikalnico), contra, secus, aeque, iuxta, supra, ultra, perinde, diversus, dissimilis: Pl., Suet. idr., nihil aliud quam bellum comparare N. (gr. οὐδὲν ἀλλ' ἤ) nič drugega kot … = zgolj, le; z izpuščenim alius: ne quis (sc. alius) Asiae rex sit quam ille Cu., quid est compati quam cum alio pati Tert., quid de vestro iure … contra quam proposueram, disputabo? Ci., ne quid fiat secus quam voluimus Ci. ep., iuxta eam rem aegre passi patres, quam cum consulatum vulgari viderent L., corpus patiens inediae … supra quam cuiquam credibile est S., nec ultra moratus quam dum … auxilia conciret T.; za števnimi pojmi: Pl., Col., Suet. idr., sexiens tanto quam quantum satum sit Ci., ut vix dimidium, quam quod acceperat, tradiderit L., multiplex quam pro numero damnum est L.

3. poseb. pogosto za komparativnimi časovnimi izrazi: prius, ante, antea, post, postea (prim. priusquam, antequam itd.): Ter., C., V., H., N., Pr. idr., prius itaque quam alter consequi posset L., si quid mihi acciderit prius, quam hoc tanti mali videro Ci., neque ante dimisit eum, quam fidem dedit adulescens L., Achaei non antea ausi capessere bellum, quam … revertissent legati L., non multo post, quam tu a me discessisti Ci. ep., postea vero quam participem negoti Scaurum accepit S.; tako tudi za: pridie, postridie, postero (tertio, septimo) die idr.: haec epistula est pridie data quam illa Ci. ep., cum postridie eo venissemus, quam apud Catulum fuissemus Ci., postero die, quam venit L., septimo die, quam profectus erat L., die vicesima, quam creatus erat, dictaturā se abdicavit L., terram attingere ore triduo proximo, quam sit genitus, negant posse Plin.

simple¹ [simpl] pridevnik (simply prislov)
enostaven, preprost, nekompliciran; jasen, čist, nepotvorjen (resnica); brez okraskov; nesestavljen, nespojen, brez primesi; nepokvarjen, neafektiran, naraven, preprost; naiven, neveden, bedast, neumen, lahkoveren, bebast

of simple birth preprostega rodu
simple dress preprosta obleka
in simple beauty neokrašen, v naravni lepoti
simple eye eno od očes, ki tvorijo oko žuželke
simple diet preprosta hrana
simple equation enačba 1. stopnje
a simple explanation preprosta razlaga
simple interest navadne obresti (samo na glavnico)
simple leaf list s samo enim peresom
the simple life preprosto življenje (brez razkošja)
gentle and simple plemenit in preprost
simple madness čista, prava norost
pure and simple čist, popoln
simple sentence prosti stavek
I am not so simple as to believe that... nisem tako naiven, da bi verjel, da...
that is simple madness to je prava norost
your simple word is enough vaša beseda sama zadostuje

-souled [sóuld] pridevnik
-dušen

base--souled prostaški
high--souled velikodušen, plemenit

uōmo m (pl. uomini)

1. antrop. človek (Homo sapiens):
l'uomo delle caverne, di Cro-Magnon, di Neandertal prazgodovinski človek, kromanjonec, neandertalec (Homo neanderthalensis)

2. ekst. človek; bitje (kot misleče bitje):
i diritti dell'uomo človeške pravice
a memoria d'uomo kar ljudje pomnijo, od davnega
l'uomo economico človek kot ekonomsko bitje
l'uomo comune navaden človek
l'uomo del medioevo srednjeveški človek

3. človek, moški:
a tutt'uomo pren. z vso močjo
come un sol uomo pren. vsi skupaj
da uomo moški:
cappello da uomo moški klobuk

4. človek; moški:
uomo anziano, giovane starejši, mlad človek
uomo d'azione človek akcije
uomo per bene poštenjak
brav'uomo dober, pošten delavec
uomo di classe prefinjen, izobražen človek
uomo di cuore, di gran cuore plemenit človek
uomo di fiducia zaupna oseba, zanesljiv človek
uomo forte vodilna oseba
uomo di gusto človek izbranega okusa
uomo d'onore spoštovana oseba
uomo di parola mož beseda
uomo di poche parole redkobesednež, človek dejanj
uomo da poco, da nulla niče
sant'uomo dobrodušen, potrpežljiv, velikodušen človek
uomo di spirito duhovit človek, humorist
da uomo a uomo med nama, povsem odkrito

5. moški; mož:
per soli uomini samo za moške (predstava, publikacija)

6. človek, moški (v družbenem, gospodarskem, političnem kontekstu):
uomo d'affari poslovnež
uomo d'arma, di spada vojak
uomo di chiesa duhovnik; pog. pobožen človek
uomo di corte dvorjan
l'uomo del giorno trenutno popularna oseba
uomo di legge pravnik, odvetnik
uomo di lettere književnik, literat
uomo di mare pomorščak
uomo di mondo svetovljan
uomo navigato izkušen človek
uomo d'onore evfemistično mafijaš
uomo di paglia pren. (prestanome) slamnati mož
uomo di panza mafijski šef
uomo politico politik
uomo di scienza znanstvenik; ekst. učenjak
uomo di Stato državnik
uomo di teatro dramatik

7. človek, posameznik:
il mio, tuo, suo uomo pog. moj, tvoj, njen mož, ljubček

8. delavec:
uomo di fatica težak
l'uomo del gas, della luce inkasant za plin, elektriko
l'uomo del latte, del pane mlekar, pek

9. šport igralec (član moštva):
uomo gol ključni igralec

10. voj. vojak:
uomo d'arme hist. konjenik (v 15. stoletju)
uomo di guerra veteran

11. navt. mornar, mož:
uomo di mare morski volk
uomo in mare! nekdo je padel v morje!

12. človek, nekdo

13. (označuje metaforično razne dejavnosti)
uomo radar aero kontrolor poletov
uomo ragno človek iz gume, akrobat
uomo rana človek žaba
uomo sandwich živi plakat
uomo siluro voj. živi torpedo

Zōpyrus -ī, m (Ζώπυρος) Zópir

1. fiziognom (liceslovec) v Sokratovem času: Ci.

2. plemenit Perzijec, Megabizov sin, ki se je na zelo krut način sam pohabil in s tem pripomogel, da je kralj Darej Histasp osvojil Babilon: Iust.

3. zdravnik: Cels.

4. umetnik cizeler (caelator): Plin.

5. retor iz Klazomen: Q.

ᾰ̓γᾰθός 3 [adv. εὖ – comp. ἀμείνων, βελτίων, κρείσσων, λωίων, λῴων; ep. poet. ἀρείων, βέλτερος, λωίτερος, φέρτερος – sup. ἄριστος, βέλτιστος, λώιστος, λῷστος; poet. βέλτατος, φέρτατος, φέριστος] 1. o osebah: dober, vrl, hraber, pošten, plemenit, pripraven, zmožen (τέχνην, εἰς, πρός, κατά τι, ἔν τινι); βοήν: vrl vikač ali klicar; v nagovoru: ὠγαθέ dragi moj; οἱ ἀγαθοί plemenitaši, aristokrati; καλός κἀγαθός korenjak in poštenjak, vzor moža. 2. o stvareh: dober, koristen, τινός za kaj, proti čemu, srečen (βίος), rodoviten (χώρα), ugoden (ὄναρ); ἀγαθὰ πράγματα ugoden položaj, sreča, dragocenosti. 3. subst. τὸ ἀγαθόν dobro, korist, dobrota, sreča; pl. dobrine, vrline; zaloga, (bojni) živež, plen; sladčice; ἀγαθὰ φρονέων dobrohoten, dobro misleč, εἰς ἀγαθόν, ἐπ'ἀγαθῷ v blagor (korist, prid), v dobrem namenu; εἰς ἀγαθὰ πείθεσθαι dober svet poslušati, ἀγαθὰ εὑρίσκομαι najdem milost.

ἀγαυός 3 (γαῦρος) ep. diven, slaven, častitljiv, vrl, plemenit.