Franja

rebufar pihati od jeze

re-flō -āre -āvī -ātum (re in flāre)

1. intr. nazaj ali nasproti pihati (puhati), nasproti vleči, nasproti veti: Amm. idr., etsi etesiae valde reflant Ci., v entis reflantibus reiciemur Ci.; metaf.: cum reflavit (sc. fortuna), affligimur Ci., reflante fortuna Amm. (prim.: „Kak veter nje (sreče) nasproti temu vleče, kogar v zibeli vidla je berača“ Prešeren).

2. trans.
a) zopet izpihati (izpihovati, izpihavati), izdihati (izdihovati, izdihavati): cum (aer) ducitur et reflatur Lucr., reflare spiritum Lamp. izdihniti dušo, crebros anhelitus Ap. zopet in zopet zasopsti, sapa pojemati, sapo jemati (komu).
b) napihniti, (napihovati, napihavati), s pihanjem nape(nja)ti: laciniam Ap., sinum Ap., signum veste reflatum Ap.
c) izhlapiti, izpari(va)ti: reflata succositas Cael.; med. izpare(va)ti, izhlape(va)ti, pariti se: detractis capillis partes (sc. capitis) reflantur Cael.
d) izpihati (izpihovati, izpihavati) zrak čemu (iz česa): follem Lamp., loci prominentia reflatur Cael. se odmika.

schwellen² (schwellte, geschwellt) pihati v, napihovati; figurativ mit geschwellter Brust ves izprsen

stoßen (stieß, gestoßen) suniti, suvati; irgendwohin: poriniti, porivati, potiskati, potisniti, pahniti, pehati; zur Seite: odriniti, suniti vstran; weg, von sich: odriniti, pahniti stran, poriniti stran; Sport suniti, suvati; (zerstoßen) Zucker usw.: zdrobiti; Technik potiskati; (koitieren) porivati; intransitiv Fahrzeug: tresti; Wind: pihati v sunkih; Bock, Stier: napadati z rogovi; Vogel: strmoglaviti;
an: stoßen an etwas zadeti ob, zaleteti se v, figurativ spotikati se nad; sich am Knie/Kopf stoßen udariti se v koleno/glavo; stoßen an (angrenzen) mejiti na;
auf: stoßen auf figurativ naleteti na; Straße: peljati na;
aus: stoßen aus izriniti iz;
gegen: stoßen gegen zadeti ob, zaleteti se v (mit z) ;
in: stoßen in ein Messer ins Herz: zadreti v, zariniti v; ins Horn stoßen zatrobiti na rog; in die Rippen stoßen suniti pod rebra;
mit: mit der Nase auf etwas stoßen jemanden s prstom pokazati komu na;
nach: stoßen nach jemandem mahati proti (komu), brcati proti (komu);
von: stoßen vom Thron vreči s prestola; von sich stoßen odriniti;
vor: vor den Kopf stoßen užaliti (koga), prizadeti (koga);
zu: stoßen zu jemandem pridružiti se (komu)

trāns-fūmō -āre (trans in fūmāre) kaditi skozi (čez) kaj, spuščati dim skozi (čez) kaj = puhati ali pihati (zrak, dim) skozi (čez) kaj, izdihovati, da je videti kot dim: inpulsi nequeunt obsistere postes claustraque, conpressae transfumat anhelitus irae Stat., equi per obseratas tabulas t. Sid.

vihòriti -īm
I.
1. vihrati, plapolati: zastave vihore mrakom
2. močno pihati: vihor ne vihori više
II. vihoriti se plapolati

vijòriti -īm
I.
1. plapolati: zastave vijore zrakom
2. močno pihati: vijor ne vijori više
II. vijoriti se plapolati: čuperci mu se vijorili na vjetru kodri mu plapolajo v vetru; pčele se vijore dok ne padnu na neko drvo čebelni roj nemirno leta, dokler ne sede na kakšno drevo

whiffle [wifl]

1. samostalnik
dih, pihljaj (vetra); pihanje

2. neprehodni glagol
sunkovito pihati (zdaj pa zdaj, z menjavanjem smeri) (o vetru); obračati se (about)
plapolati (plamen); migljati
figurativno biti vihrav, frfrast
prehodni glagol
odpihati, razpršiti, razpihati; premetavati (ladjo)

вдувать, вдуть/вдунуть pihati v kaj, pihniti v kaj, vpihati;
вдуть бока pretepsti

задуть¹ zapihati, začeti pihati

поддувать, поддуть pihati pod kah, razpih(ov)ati

bés(nost) fury; furiousness; rage; madness (zaradi, nad at)

pihati od bés(nost)i to be boiling with rage
peniti se od bés(nost)i to foam with rage
spraviti koga v bés(nost) to incense, to infuriate someone
stresel je svoj bes name he vented his rage on me
razdražiti do bés(nost)i koga to drive someone into a fury, to infuriate

bri|ti (-jem) obriti rasieren (na suho trocken rasieren)
figurativno briti norce iz koga (jemanden) veräppeln/veralbern, Possen reißen
burja: (pihati) fegen

bufar puhati (bik); (vodo) iz ust brizgati

bufar de ira pihati od jeze

conter [kɔ̃te] verbe transitif pripovedovati; verbe intransitif širokoustiti se, lagáti

contez cela à d'autres pripovedujte to komu drugemu!
en conter à quelqu'un natvesti komu kaj, lagati komu
il nous en conte! ta brije norce iz nas!
conter des fagots, des cornettes bahati se, širokoustiti se, lagati
(en) avoir long à conter imeti mnogo (o tem) povedati
conter fleurette à une femme dvoriti ženski, na srce ji pihati
conter ses (petites) raisons à quelqu'un komu na drobno razlagati
s'en laisser conter par quelqu'un pustiti se potegniti od koga, iti komu na limanice, na led

duš|a¹ ženski spol (-e …)

1. (psiha) die Seele; -seele (človeška Menschenseele, filistrska Philisterseele, kramarska Krämerseele, ljudska Volksseele, pesniška Dichterseele, ženska Frauenseele); (narava) das Gemüt (blaga ein sanftes)

2. religija die Seele
verna duša v vicah die arme Seele im Fegefeuer
uboga duša die arme Seele
trpeti škodo na duši Schaden an seiner Seele nehmen
izdihniti dušo die Seele aushauchen, seinen Geist aushauchen
dan vernih duš Allerseelen, der Allerseelentag
preseljevanje duš die Seelenwanderung

3.
duša/dobra duša eine Seele von Mensch
lepa duša die schöne Seele
črna duša eine schwarze Seele
nedolžna duša ein reiner Tor
zvesta duša treue Seele
figurativno biti duša vse zadeve die Seele der ganzen Sache sein
nobena živa duša kein Hund, keine Seele, keine lebende Seele, keine Menschenseele, keine/nicht eine Sterbensseele
|
dno duše der Seelengrund
do dna duše bis ins Innerste, zutiefst
iz vse duše aus ganzer Seele
stresti si kaj z duše (etwas) vom Herzen haben
ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
biti po duši nach (meinem) Herzen
biti komu pri duši (jemandem) zumute sein (hudo schwer zumute sein, tesno beklommen zumute sein, nicht wohl zumute sein)
z dušo in telesom mit Leib und Seele
biti eno srce in ena duša/ena duša v dveh telesih ein Herz und eine Seele (sein)
figurativno izpustiti dušo (umreti) das Zeitliche segnen
pihati na dušo mit Engelszungen reden, einreden auf (jemanden)
olajšati si dušo sich (etwas) von der Seele reden
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
privezati si dušo Leib und Seele zusammenhalten, einen verdrücken, den Durst/Hunger stillen
| ➞ → duh, ➞ → srce

dúša (-e) f

1. rel. anima, animo:
človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
skrbeti za dušo aver cura della propria anima
pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
človek dobre duše una buon'anima
lepa duša anima bella
pesniška duša anima poetica
slovanska duša l'anima slava
v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

4. (najpomembnejši del, člen) anima:
duša akcije l'anima dell'impresa

5. (osrednji del) anima:
žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz vse duše con tutta l'anima
stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
ležati na duši gravare l'anima, tormentare
biti pri duši piacere
biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
z dušo in telesom anima e corpo
eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
črna duša anima nera
komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo

Engelszunge, die, angelski jezik; figurativ mit Engelszungen reden laskavo govoriti, na dušo pihati

étouffer [etufe] verbe transitif (za)dušiti; sapo vzeti (quelqu'un komu); pogasiti (ogenj); zatreti, potlačiti (vzdih, afero); zamašiti usta (tisku); populaire zmakniti, ukrasti; verbe intransitif (za)dušiti se, težko dihati; figuré ne se dobro počutiti

s'étouffer zadušiti se; izgubiti se, izginiti (šum); stiskati se, treti se, gnesti se (množica)
étouffer un bâillement premagati zehanje
(populaire) étouffer une bouteille izprazniti, udušiti buteljko, steklenico
étouffer de chaleur, de rire dušiti se od vročine, pokati od smeha
étouffer dans l'œuf zatreti v kali
étouffer de rage, de colère pihati, pokati od besa, od jeze
on étouffe ici dušimo se tu, duši nas tu
étouffer une révolte, un scandale potlačiti upor, škandal
on s'étouffait à la réception na sprejemu je bila prava gneča

étrangler [-gle] verbe transitif (za)daviti (de ses mains z rokami); zadrgniti (dans un lacet z zanko); stiskati, zožiti, utesniti; figuré uničiti, zatreti v kali, potlačiti; verbe intransitif dušiti se; stiskati (o ovratniku)

s'étrangler zadaviti se, zadušiti se; zožiti se, utesniti se (reka)
étrangler une affaire potlačiti afero
s'étrangler de rire, de colère pokati od smeha, pihati od jeze
étrangler la presse jezik zavezati tisku
sa voix s'est étranglée glas mu je odpovedal