Franja

serenáda glasba serenade

peti, igrati komu serenádo to serenade someone
pevec serenáde serenader

slav|a ženski spol (-e …) der Ruhm (pesniška Dichterruhm, posmrtna Nachruhm, svetovna Weltruhm)
čast in slava Ruhm und Ehren
hlepeč po slavi ruhmbegierig
hlepenje po slavi die Ruhmbegierde
ki je komu v slavo dejanje: rühmlich
peti slavo komu (jemanden) rühmen, (jemandem etwas) nachrühmen

slavospév hymn; eulogy; panegyric (na on, upon)

peti komu slavospéve to sing someone's praises, to extol someone

sliš|ati (-im)

1. čutna zaznava: hören, vernehmen
slabo slišati medicina schwer hören, schwerhörig sein

2. kaj: hören, narobe: sich verhören; očitke, pohvalo, kritiko: zu hören kriegen; iz besed, iz tona glasu: anhören (jemandem etwas anhören), (zaslutiti) durchhören; govorice: (etwas) läuten hören
mimogrede slišati mitbekommen
ne hoteti slišati (etwas) nicht hören wollen, nichts wissen wollen von
slišati na ime auf den Namen hören
figurativno slišati travo rasti das Gras wachsen hören
slišal sem, da … ich habe sagen hören, [daß] dass
slišal sem jo peti ich habe sie singen hören
priča, ki izpoveduje tisto, kar je slišala der Ohrenzeuge
to se dobro sliši das [läßt] lässt sich hören

slíšati to hear

dobro slíšati to hear well
napačno slíšati to hear amiss
slučajno slíšati to overhear
slíšati govoriti to hear say
slišim, da... I understand (ali I am informed) that...
on ne sliši dobro he is hard of hearing
moj pes sliši na ime Bob my dog answers to the name of Bob
vem (povem), kar sem slišal I know it by (I speak from) hearsay
slišal sem jo peti I heard her sing
ste že kdaj slišali kaj takega? have you ever heard the like of it?
o tem noče on nič slíšati he will not hear of it
slišal sem to od nekoga I have heard some one say so
to (takó) sem slišal so I (have) heard
slišal sem to praviti I have heard it said
slíšati obe strani to hear both sides
od tedaj o njem ni več (kaj) slíšati he hasn't been heard of since
ona rada sliši sebe govoriti she likes to hear herself talk
to se dobro, lepo sliši that sounds well (ali fine, pogovorno nice)
ne hoteti slíšati to shut one's ears (to), to refuse to listen to
s svojim radijskim aparatom morem slíšati Pariz I can get Paris on (ali with) my radio
komaj se je slišalo, kar je rekel what he said was scarcely audible
bil je tak hrup, da niso mogli slíšati lastnih glasov there was such a noise that they could not hear their own voices
hujšega gluhca ni od tistega, ki noče slíšati there are none so deaf as those who will not hear

slíšati entendre, ouîr, percevoir; entendre dire, apprendre:

na svoja ušesa slišati entendre de ses propres oreilles
dobro slišati avoir l'oreille (ali l'ouîe) fine
slabo slišati entendre mal, être dur d'oreille, avoir l'oreille dure
sliši se, da le bruit court que
kakor se sliši à ce qu'on dit
napak slišati entendre de travers, mal entendre, mal saisir
slišal sem, da j'ai entendu dire que, on m'a dit que
ne hoteti slišati faire la sourde oreille
dolgo o njem ni bilo slišati on n'a pas eu depuis longtemps de ses nouvelles, cela fait longtemps qu'il n'a pas donné signe de vie
slišati travo rasti (figurativno) se croire mieux au courant que les autres, se croire bien fin (ali bien malin)
slišati govoriti (peti) entendre parler (chanter)

slíšati oír ; (zvedeti) saber, tener noticia (kaj de a/c)

kot slišim según me han informado
slišati peti (govoriti) oír cantar (hablar)
dobro (slabo) slišati oír bien (mal)
slabo slišati ser duro de oído
slišati na ime ... responder al nombre de...
to sem slišal od njega samega se lo he oído decir a él mismo
to se prijetno sliši es agradable oír eso
ne hoteti slišati (narediti se gluhega) hacer orejas de mercader
slišati travo rasti (fig) pasarse de listo

sprémljanje, spremljáva accompagnement moški spol , conduite ženski spol , escorte ženski spol

klavirska (orkestrska) spremljanje accompagnement de piano (d'orchestre)
peti brez spremljave chanter sans accompagnement

spremljáva (-e) f accompagnameno; (spremstvo) scorta; seguito, codazzo; pren. conseguenza, esito, effetto:
peti ob spremljavi kitare cantare accompagnandosi con la chitarra
spremljanje vojnih ladij scorta di navi da guerra
to je pogosta spremljava hitrega industrijskega razvoja è spesso l'effetto, la conseguenza di un rapido sviluppo industriale

Sršen samostalnik
ponavadi v množini, v športnem kontekstu (član košarkarskega kluba) ▸ lódarázs [a charlotte-i, korábban New Orleans-i NBA-kosárlabdacsapat tagja]Na peti tekmi so Sršeni na domačem igrišču zmagali s kar 22 točkami razlike. ▸ Az ötödik mérkőzésen hazai pályán 22 pontos különbséggel győztek a lódarazsak.

tenór² tenor voice, tenor

peti tenór to sing tenor

trn¹ moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika der Dorn (listni Blattdorn, koreninski Wurzeldorn); bodica: der Stachel
beli trn rastlinstvo, botanika (glog) der Weißdorn
črni trn rastlinstvo, botanika die Schlehe
ognjeni trn der Feuerdorn
porasel s trni dornenbesetzt
figurativno trn v peti ein Dorn im Auge
trn v telesu ein Pfahl im Fleisch

tŕn thorn; spine; prickle

brez tŕnov without a thorn, spineless, thornless
poln tŕnov thorny
beli tŕn hawthorn, (redko) whitethorn
črni tŕn blackthorn, sloe
to mi je tŕn v peti (figurativno) it is a thorn in my flesh (ali in my side)
moj uspeh mu je tŕn v peti he envies me my success
biti kot na tŕnih (figurativno) to be on tenterhooks, (žargon) to be like a cat on hot bricks
ni rože brez tŕna (there is) no rose without a thorn

tŕn épine ženski spol , piquant moški spol

beli trn aubépine ženski spol, crataegus moški spol
črn trn prunellier moški spol
biti na trnih (figurativno) être sur des épines
on mi je trn v peti (figurativno) je ne peux le voir en peinture, je ne peux pas le supporter
ni rože brez trna il n'y a pas (ali point) de rose sans épines

tŕn espina f (tudi fig)

beli trn espino m blanco
črni trn ciruelo m silvestre, endrino m
on jim je trn v peti (fig, ne morejo ga videti) no pueden verle ni en pintura
zadreti si trn v nogo clavarse una espina en el pie
ni rože brez trna no hay miel sin hiel, no hay boda sin tornaboda

uspavanka samostalnik
1. (pesem) ▸ altatódal, bölcsődal
2. izraža negativen odnos (o športnem dogodku) približek prevedka ▸ álmosító dolog
V prvi tretjini smo gledali pravo uspavanko, Kitajci so umirili slovenske hokejiste, naši pa so igrali brez prave agresivnosti in hitrosti. ▸ kontrastivno zanimivo Az első harmadban álmosítóan zajlottak az események, a kínaiak lenyugtatták a szlovén jégkorongosokat, így ezután a játékosaink nem a kellő agresszivitással és lomhán játszottak.

visòk (-ôka -o)

A) adj.

1. alto:
visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
visoka trava erba alta
visoki čevlji scarpe alte
visoka planota altopiano
dva metra visok skok un salto di due metri

2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
visoka temperatura temperatura alta
visoka morala morale alto

3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
visok ton tono alto
peti z visokim glasom cantare a voce alta

4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
višje sodišče tribunale superiore

5. superiore:
visoka, višja šola scuola superiore
višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
visoki cilji alti propositi

8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
visoke besede parole sublimi, nobili

9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
biol. višji organizmi organismi superiori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
pren. to je višja matematika questo è per me arabo
pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
fiz. visoka frekvenca alta frequenza
um. visoka jedkanica incisione in rilievo
višja matematika alta matematica
obl. visoka moda alta moda, haute couture
lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
hist. Visoka porta Sublime Porta
lov. visoka preža impalcatura
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
meteor. visoka voda acqua alta
visoke osebnosti dignità
bot. višje rastline piante superiori
um. visoki barok tardo barocco
pog. muz. visoki c do di petto
polit. visoki komisar alto commissario
tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
lov. visoki lov caccia grossa
obl. visoki ovratnik colletto alto
visok otroški stol seggiolone
um. visoki relief altorilievo
hist. visoki srednji vek alto medioevo
šport. visoki start partenza da posizione eretta
tisk. visoki tisk rilievografia
visoko pritličje mezzanino

B) visôki (-a -o) m, f, n
višji (nadrejeni) superiore
rel. Najvišji l'Altissimo

visóko prislov high; highly

biti visóko cenjen to be highly esteemed
visóko leteti (figurativno, biti častihlepen) to fly high, to aim high, to have high aspirations
visóko nositi glavo (figurativno) to hold (ali to carry) one's head high
sonce je visóko nad obzorjem the sun is high above the horizon
visóko igrati to play high
visóko meriti, ciljati to aim high
visóko péti to sing high

visóko altamente

visoko ga cenim le tengo en gran estima, le aprecio mucho
visoko igrati jugar fuerte
visoko meriti (fig) tener grandes ambiciones (ali aspiraciones), fam picar muy alto
visoko peti cantar con voz muy aguda
visoko stanovati vivir (ali habitar) en un piso alto
stati visoko nad drugimi (fig) ser muy superior a los demás, estar muy por encima de los otros
kdor visoko leta, nizko pade de gran subida, gran caída

visôko haut(ement), grandement

visoko ceniti apprécier (ali estimer) hautement (ali grandement)
visoko igrati jouer gros
visoko glavo nositi porter la tête haute
visoko se nositi faire le fier, se croire, prendre des airs hautains
visoko peti chanter haut
visoko spoštovati, častiti vénérer hautement (ali grandement)
visoko stati nad kom (figurativno) être bien supérieur à quelqu'un