Franja

krógla (-e) f

1. mat. sfera:
polmer krogle raggio della sfera
koncentrične krogle sfere concentriche
očrtana, včrtana krogla sfera circoscritta, inscritta

2. (predmet) sfera, palla, globo; šport. peso;
jeklena, kovinska, lesna, steklena krogla palla d'acciaio, metallica, di legno, di vetro
kristalna krogla globo di cristallo
balinarska krogla boccia
biljardna krogla palla da biliardo
kegljaška krogla palla per birilli, da bowling

3. (nebesno telo) sfera, globo;
sončna krogla sfera solare, Sole
zemeljska krogla globo terrestre, Terra

4. voj. pallottola, proiettile:
krogle so jim švigale nad glavami le pallottole fischiavano sopra le loro teste
krogle dežujejo le pallottole piovono
dum dum krogla pallottola dum dum
revolverska krogla pallottola di pistola
topovska krogla granata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dobiti kroglo v glavo essere fucilato, essere ferito alla testa
pren. pasti pod sovražnimi kroglami cadere in guerra, sul campo di battaglia
mlin na krogle mulino a palle
voj. prebojna krogla proiettile perforante
svetilna krogla pallottola tracciante

lenôba lénost idleness; laziness; lounging; sluggishness; sloth, slothfulness; (oseba) lazybones

lenôbo pasti to lead an idle life, to give oneself up to idleness, to be lazy, to loll, to drone

lenôba, lénost paresse ženski spol , fainéantise ženski spol , lenteur ženski spol , indolence ženski spol

pasti lenobo fainéanter, faire le paresseux, familiarno tirer sa flemme
len za pisanje paresse ženski spol d'écrire

lenôba (-e) f

1. pigrizia; poltroneria, accidia; infingardaggine; neghittosità; scioperatezza

2. (lenarjenje) fiacca; ozio:
pog. lenobo pasti, prodajati battere la fiacca

3. pren. pigrone, pigraccio, poltrone; pelandrone
PREGOVORI:
lenoba je mati vseh pregreh l'ozio è padre dei vizi

lenôba pereza f , fam galbana f

pasti lenobo haraganear, holgazanear, gandulear

lópniti (udariti) to slap; to strike; to smite; (pogovorno) to wallop

po obrazu koga lópniti to slap someone's face; (pasti, padem) to fall (down)
lópniti koga po glavi to bang someone on the head

lúna moon

polna lúna full moon
nova lúna new moon
pojemajoča (rastoča) lúna decreasing, decrescent, waning ali old (waxing ali crescent) moon
obraz kot polna lúna a face like the full moon
lúna je sijala the moon was shining, there was a moon
pasti z lúne (figurativno) to fall from the clouds
mi tudi nismo z lúne padli we weren't born yesterday
lúna ga trka (figurativno) he is crazy (ali žargon loony, touched), pogovorno he's off his rocker

malenkost [é] ženski spol (-i …) die Kleinigkeit, die Bagatelle; die Lappalie; kot količina: ein [bißchen] bisschen; pri delu ipd.: ein Kinderspiel, nur ein Handgriff, im Vorbeigehen gemacht; denarno: das Nichts, das Lumpengeld, Hundegeld, Bettelgeld
moja malenkost meine Wenigkeit
malenkost pojesti einen Bissen essen
pasti zaradi malenkosti über einen Strohhalm stolpern (tudi figurativno)
malenkosti množina der Kleinkram, das Kleinzeug

mìš (míši) f zool. topo, topolino domestico; sorcio:
hišna miš topo delle case, domestico (Mus musculus)
poljska miš topo campagnolo (Apodemus sylvaticus)
miš cvili, gloda il topo squittisce, rosica
pasti, strup za miši trappole, veleno per topi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti tiho kot miš stare zitto come l'olio
gledati kakor miš iz moke guardare con occhi sonnacchiosi
biti moker kot miš essere bagnato fradicio
biti reven kot cerkvena miš essere povero in canna
ne biti ne tič ne miš non essere né carne né pesce
ne iti se slepe miši parlarsi chiaro
igre loviti slepe miši giocare a moscacieca
PREGOVORI:
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è il gatto, i topi ballano
kar mačka rodi, miši lovi ciò che di gatta nasce convien che cacci i topi

mórje sea, (svetovno) ocean; pesniško billow

ob mórju by the sea
na mórju at sea; at the seaside, on the seashore
na odprtem mórju on the open sea, on the high seas
onstran mórja beyond the sea
prek mórja overseas, oversea
odprto mórje high sea, open sea, pesniško main
Črno (Rdeče, Mrtvo) mórje the Black (the Red, the Dead) Sea
Kaspijsko mórje the Caspian Sea, the Caspian
Jadransko mórje the Adriatic Sea, the Adriatic
Severno mórje the North Sea
Sredozemsko mórje the Mediterranean, pogovorno the Med
Tiho mórje the pacific, the Pacific Ocean
kipenje mórja surf (of the sea)
mirovanje mórja calm (ali calmness) of the sea
bitka na mórju naval battle
nagrbančeno, nagubano mórje choppy sea
razburkano mórje a heavy sea, a rough sea, an angry sea
mórje krví (figurativno) seas pl of blood
mórje oblakov a sea of clouds
mórje težav a sea of troubles
vožnja po mórju naviagation, seafaring, voyage
iti na mórje to go to the seaside, to go to the sea
peljati se čez mórje to cross the sea
biti na mórju to be at the seaside, to be by the sea
potovati po mórju to voyage
potovati po mórju in po kopnem to travel by land and sea
mórje je razburkano the sea is running high, there is a heavy swell
pasti v mórje (s krova) to fall overboard
vreči v mórje (z ladje) to throw overboard
to je kaplja v mórje (figurativno) it's a drop in the bucket
mórje obliva obalo the sea washes the coast
navadil sem se na mórje I have got used to the sea
posvetiti se mórju (postati mornar) to go to sea, to follow the sea, to decide on a sailor's life (ali humoristično a life on the ocean wave)
vsa družina je na mórju all the family are at the seaside
kapljica v mórje (figurativno) a drop in the ocean

mréža filet moški spol , rets moški spol ; grille ženski spol , grillage moški spol , treillis moški spol ; (omrežje) réseau moški spol, elektrika secteur moški spol

mreža zoper komarje moustiquaire ženski spol
okenska mreža grille (ali barreaux moški spol množine) de fenêtre
pajkova mreža toile ženski spol d'araignée
prtljažna mreža (železn.) filet à bagages
ribiška mreža filet de pêche
telefonska mreža réseau téléphonique
zaporna mreža (vojaško) filet de barrage
žična mreža grillage, treillis de fil de fer
nastaviti mreže komu tendre un piège à quelqu'un
pasti komu v mrežo tomber dans les filets de quelqu'un
ujeti v mrežo prendre dans ses filets
ujeti se v lastno mrežo se prendre à ses propres filets
vreči mreže (ribolov) jeter les filets

mréža red f

cestna (distribucijska, lovska, ribiška, okenska, vohunska, žična) mreža red de carreteras (de distribución, de caza, de pesca, de ventana, de espionaje, de alambre)
mreža za metulje red(ecilla) f para cazar mariposas
mreža zoper komarje mosquitero m
pajkova mreža telaraña f, tela f de araña
prtljažna mreža (na železnici itd.) redecilla f para el equipaje
telefonska mreža red telefónica (avtomatska automática)
loviti z mrežami cazar con redes
nastaviti mreže tender las redes
plesti mreže hacer redes
pasti v mrežo (past) caer en la red
vreči mrežo echar la red

mŕtev (-tva -o)

A) adj.

1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte

2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa

4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto

5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate

6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto

B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti

múla³ (-e) f muso, musoneria, broncio; grugno:
držati, kuhati, pasti mulo fare, mettere, portare il broncio

na

1. (kje) : sobre; en; a; de

na mizi sobre la mesa
na deželi en el campo
na svetu en el mundo
na razstavi en la exposición
na ulici en la calle
na cesti za X. en la carretera de X.
na trgu en el mercado
na plesu en un baile
na univerzi en la universidad
na potovanju de viaje
na obisku de visita
biti na lovu estar de caza

2. (kam) sobre, encima de; a; de; por; hasta; para

iti na pošto ir a Correos
iti na kmete ir al (ali de) campo
pasti na zemljo caer a tierra
položiti na mizo poner sobre (ali encima de) la mesa

3.

na moj predlog a propuesta mía
na moj ukaz por orden mía
na njegov nasvet siguiendo su consejo
na mojo prošnjo a petición mía
na mojo iniciativo por iniciativa mía
na osnovi (temelju) en virtud de, basándose en
na pamet de memoria
na ta način de este modo
na slepo (srečo) al azar
na obroke a plazos
na svoj riziko por su riesgo
na primer por ejemplo
na kredit a crédito
na prodaj a la venta
na svidenje! ¡hasta la vista!; ¡adiós!

nadléga molestia f ; importunidad f ; fastidio m

biti (pasti) komu v nadlego importunar a alg, ser una carga para alg
delati nadlego fastidiar, molestar

naprej¹

1. (na sprednjo stran) nach vorn(e), vorwärts, šport vorlings
z glavo naprej mit dem Kopf voran
pasti naprej nach vorn sinken, vornüberfallen
prekucniti se naprej vornüberkippen

2. pred drugimi: voraus, voran, vor- (hiteti vorauseilen, hoditi vorangehen, vorausgehen, teči vorauslaufen, moliti vorbeten, peljati vorausfahren, pomakniti vorziehen, poriniti vorschieben, poslati vorschicken, vorausschicken, pustiti vorlassen, vorgehen lassen)
|
figurativno ne vedeti ne naprej ne nazaj weder ein noch aus wissen, nicht mehr wissen, was links und was rechts ist, mit seiner Weisheit am Ende sein

narázen asunder; apart; separately

močnó, daleč narázen wide apart
iti narázen to part; to sever; to split up; (poti) to branch off, to diverge
biti narázen to be apart
dati narázen to separate; to take to pieces; to take apart; to disassemble
pasti narázen to fall to pieces

naročj|e [ó] srednji spol (-a …)

1. der [Schoß] Schoss
figurativno naročje zemlje [Erdenschoß] Erdenschoss
figurativno naročje družine/cerkve der [Schoß] Schoss der Famile/Kirche
sedeti v naročju komu (jemandem) auf dem [Schoß] Schoss sitzen
figurativno pasti v naročje komu in den [Schoß] Schoss fallen
figurativno v Abrahamovem naročju tot, entschlafen

2. die Arme množina
nositi v naročju in den Armen tragen

3. (naročaj) der Armvoll

naróčje arms pl; lap

polno naróčje armful
imeti v naróčju to have on one's lap
sedeti komu v naróčju to sit on someone's lap
pasti komu v naróčje to be folded in someone's arms (ali in someone's embrace)
sreča mu je padla v naróčje he has had a windfall (ali an unexpected stroke of good luck, good fortune)
držati roke v naróčju to sit with one's hands folded, (lenost) to be idle
vrgla se mu je v naróčje she flung herself (ali she flew) into his arms
vrniti se v naróčje Cerkve to return to the bosom of the Church