Franja

Zadetki iskanja

  • credere

    A) v. tr. (pres. credo)

    1. verjeti, verovati:
    dare a credere a qcn. slepiti koga

    2. meniti, pomisliti

    3. domnevati, predpostaviti

    B) v. intr. ( credere in, a) verjeti, verovati:
    credere sulla parola verjeti na besedo

    C) ➞ credersi v. rifl. (pres. mi credo) imeti se (za):
    credersi un grand'uomo imeti se za velikega moža
  • credito m

    1. vera, zaupanje:
    dare credito alla parola di qcn. verjeti besedi nekoga
    un politico che ha, che trova credito presso gli elettori politik, ki mu volivci verjamejo, zaupajo
    fare credito a qcn. zaupati komu

    2. ugled, zaupanje (javnosti):
    godere di molto credito uživati veliko zaupanje
    persona di poco credito oseba, ki ne zasluži zaupanja

    3. pravo, ekon. kredit:
    essere in credito verso qcn. biti komu kreditor, upnik
    titoli di credito vrednostni papirji
    lettera di credito kreditno pismo, akreditiv
    comprare, vendere a credito kupiti, prodati na kredit
    carta di credito kreditna kartica
    millantato credito lažno izdajanje, nepošteno predstavljanje (pred uradno osebo)

    4. (attività bancaria) kredit:
    istituto di credito kreditni zavod, kreditna ustanova
    credito a lungo, a medio, a breve termine dolgoročni, srednjeročni, kratkoročni kredit

    5. bančna ustanova, banka
  • částen (-tna -o) adj.

    1. d'onore; onorato, onorevole:
    vsako delo je častno ogni lavoro è onorato
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    2. onorifico, d'onore; onorario, honoris causa:
    častna četa plotone d'onore
    častno mesto posto d'onore
    voj. častni pozdrav presentat'arm
    častni naslov titolo onorifico
    častni član membro onorario
    častni doktor dottore honoris causa

    3. (ki ne prinaša materialnih koristi) onorifico, onorario:
    častna funkcija carica onorifica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jur. častni dolg debito d'onore
    šport. častni gol il gol, il punto della bandiera
    častna izjema eccezione (che conferma la regola)
  • dáti (dám)

    A) perf. ➞ dajati

    1. dare:
    dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
    dati komu besedo dare a qcn. la parola
    dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
    dati vbogajme dare, fare l'elemosina
    dati na vpogled dare in visione

    2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
    dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
    dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

    3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
    dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
    dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
    dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
    dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
    dati na trg lanciare sul mercato
    dati delat obleko far fare il vestito
    dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

    4. pog. (plačati) dare, pagare:
    dati na račun pagare in conto

    5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
    polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
    dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
    dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

    6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
    dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
    dati kazen punire
    dati pomoč dare aiuto, aiutare
    dati prisego prestare giuramento, giurare
    dati izjavo dichiarare
    dati obljubo promettere
    dati na posodo dare in prestito, prestare
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
    dati proč mettere via, da parte
    dati v zapisnik mettere a verbale
    dati v oklepaj mettere tra parentesi
    pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

    8. pren. dati na:
    dati nase avere un'alta opinione di se
    veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

    9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
    dati poklicati chiamare, far venire
    dati prinesti far portare

    10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
    če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
    Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
    Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
    Bog daj zdravje! salute!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
    pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
    dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
    pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
    pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
    dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
    dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
    pren. ti bom že dal me la pagherai!
    pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
    dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
    pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
    dati proste roke dare mano libera
    pog. dati čez vomitare
    pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
    ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
    ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
    pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
    pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
    dati na znanje riferire, rendere noto
    pog. dati ga na zob trincare
    pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
    pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
    pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
    dati komu prav dare ragione a qcn.
    pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
    rel. dati odvezo dare l'assoluzione
    šah. dati šah mat dare scacco matto
    teči, kar noge dajo correre a gambe levate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
    čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

    B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
    dati se pregovoriti lasciarsi convincere
    ne dajte se motiti non si scomodino!
    pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
    impers. pren. ne dati se non aver voglia
    se mi ne da non ho voglia
    ne daj se! forza! coraggio!
    impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere
  • desét numer. (tudi inv.)

    1. dieci:
    (v samostalniški rabi) 5 + 5 je deset 5 + 5 fa dieci
    ura je deset sono le dieci
    (v prilastkovi rabi) deset prstov dieci dita
    knjiga v deset(ih) zvezkih opera in dieci volumi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rel. deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
    stanovati na Cankarjevi deset abitare in via Cankar, 10
    šol. pri izpitu dobiti oceno deset prendere un dieci all'esame

    2. pren. (za izražanje večje količine) molto, cento, mille:
    deset let ga že nisem videl non lo vedo da cent'anni
    lahko si oblizne deset prstov, če può essere arcicontento, se...
    igre srčna, pikova, karova, križeva deset il dieci di cuori, di picche, di quadri, di fiori
    PREGOVORI:
    kdor molči, desetim odgovori il silenzio è d'oro, la parola d'argento
  • determinazione f

    1. določitev, določanje; odrejanje:
    la determinazione del senso di una parola določanje pomena besede

    2. odločitev; odlok:
    una determinazione affrettata prenagljena odločitev

    3. odločnost; namera:
    compiere un atto con fredda determinazione izvršiti dejanje s trdno odločnostjo
  • difesa f

    1. obramba, zaščita:
    accorrere in difesa di qcn. priskočiti komu na pomoč
    prendere le difese di qcn. koga braniti, zagovarjati, opravičevati

    2. pravo obramba:
    legittima difesa legitimna nujna obramba, silobran
    la parola alla difesa! besedo ima obramba

    3. voj. obramba:
    difesa antiaerea protiletalska obramba

    4. šport obramba, obrambna vrsta
  • distorsione f

    1. med. izvin, distorzija

    2. fiz. distorzija, izkrivljenost

    3. pren. izkrivljanje, potvarjanje, pačenje:
    distorsione del senso di una parola izkrivljanje besednega pomena
  • dóber (dôbra -o)

    A) adj.

    1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
    dober človek un uomo buono
    dobro dejanje buona azione
    dober zgled buon esempio
    dober kot duša, kot kruh buono come il pane
    pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
    biti iz dobre družine essere di buona famiglia
    živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
    želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
    bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci

    2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
    dobri čevlji scarpe buone
    dober zrak aria buona
    dober radijski sprejemnik una buona radio
    dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
    dobro vino vino buono
    knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
    dober tek! buon appetito!
    dober državljan buon cittadino
    dober oče buon padre
    dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
    dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore

    3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
    dobra kakovost buona qualità
    po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
    dobra plača buona paga

    4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
    dobra novica buona notizia
    doživeti dobro kritiko avere una buona critica
    ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
    dober dan! dobro jutro! buon giorno!
    dober večer! buona sera!
    napraviti dobro kupčijo fare un buon affare

    5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
    fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
    nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna

    6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
    kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona

    7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
    mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini

    8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
    do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
    opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada

    9. pog.
    a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
    še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
    pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
    b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
    dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
    dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
    ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti dober dan essere nella giornata giusta
    biti na dobrem glasu godere buona fama
    pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
    pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
    pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
    pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
    pog. biti dobrih rok essere largo di mano
    pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
    kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
    biti dobre volje essere di buon umore
    pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
    biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
    bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
    jur. misija dobre volje missione di buona volontà
    rel. dobro delo buona azione
    PREGOVORI:
    konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene

    B) dôbri (-a -o) m, f, n

    1.
    dobri i buoni

    2. dobra:
    ta je dobra! quest'è bella!

    3. dobro bene:
    dobro in zlo il bene e il male
    delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
    storiti kaj dobrega fare del bene
    storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
    to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
    (v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
    pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
    imeti v dobrem avere un credito di
    komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
    ekon. dobro attivo
    knjižiti v dobro segnare all'attivo
  • dokônčen (-čna -o) adj.

    1. finale; ultimo:
    o čem izreči dokončno besedo dire l'ultima parola
    dokončna zmaga vittoria finale

    2. definitivo:
    dokončna sodba sentenza definitiva
  • domandare

    A) v. tr. (pres. domando)

    1. vprašati:
    domandare qcs. a qcn. vprašati koga kaj
    domandarsi spraševati se; čuditi se:
    mi domando cosa fare sprašujem se, kaj naj storim

    2. prositi; zahtevati:
    domandare scusa opravičiti se
    domandare la parola prositi za besedo
    domandare ragione di qcs. zahtevati pojasnilo o čem

    B) v. intr. vprašati, povpraševati (po), klicati:
    al telefono domandano di te kličejo te po telefonu
  • dono

    A) m

    1. dar, darilo:
    doni di Natale božična darila
    fare un dono a qcn. obdariti koga; komu kaj podariti

    2. pren. dar, milost

    3. pren. dar, nadarjenost:
    dono della parola dar govora
    avere il dono delle lingue biti nadarjen za jezike

    B) agg. invar. darilen:
    pacco dono darilni paket
  • dōtto1

    A) agg. učen; načitan:
    essere dotto in matematica, di musica biti vsestransko podkovan v matematiki, v glasbi
    lingue dotte klasični jeziki
    parola dotta učena beseda

    B) m učenjak, erudit
  • držáti (-ím)

    A) imperf.

    1. tenere:
    držati v roki knjigo tenere in mano un libro

    2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
    drži! te'!, tienilo!

    3. (držati skupaj, vzdržati) tenere

    4. sostenere, sorreggere:
    balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne

    5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
    že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
    držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
    trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
    sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
    položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
    pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare

    6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
    držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
    držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
    blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore

    7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
    poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
    tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo

    8. pog. (trajati) (per)durare:
    deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese

    9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
    čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
    otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì

    10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
    sod drži sto litrov la botte tiene cento litri

    11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
    vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
    račun ne drži il conto non torna
    ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore

    12.
    držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
    impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
    drži kot pribito è assolutamente sicuro

    13. (voditi, peljati) portare; dare:
    cesta drži v dolino la strada porta a valle
    vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto

    14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di

    15. pog.
    držati govor tenere un discorso
    držati predavanje tenere una conferenza
    držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
    držati stražo stare di guardia
    držati pod kontrolo tenere sotto controllo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
    vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
    pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
    le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
    oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
    evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
    drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
    lov. pes dobro drži il segugio non molla
    šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
    vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
    drži jezik! acqua in bocca!
    držati korak s kom tenere il passo con qcn.
    pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
    knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
    držati roko nad kom tenere mano a qcn.
    pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
    evf. držati vrečo tenere il sacco
    držati koga za besedo prendere uno in parola
    pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
    pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
    držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
    držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
    držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
    trditev, ki ne drži una tesi che non regge
    lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
    držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
    PREGOVORI:
    bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò

    B) držáti se (-ím se) imperf. refl.

    1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
    delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto

    2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
    čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
    še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente

    3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
    držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
    držati se doma starsene sempre a casa
    pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra

    4. (delati, kot se zahteva)
    držati se diete tenere la dieta
    držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
    držati se navodil seguire le istruzioni
    držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
    držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi

    5. (kazati razpoloženje)
    držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
    držati se na jok essere lì lì per piangere
    držati se zravnano starsene dritto
    pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
    drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)

    6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
    oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
    na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
    reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente

    7. (vesti se) comportarsi

    8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
    megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
    pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
    zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
    pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
    pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
    pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
    pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
    pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
    vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
    držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
    držati se v dve gube essere piegato in due
    pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
    nazaj se držati pri delu battere la fiacca
    pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
    držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
    navt. držati se smeri tenere la rotta
  • espletivo agg. jezik pleonastičen:
    parola espletiva pleonastična beseda
  • estensione f

    1. raztezanje, razširjanje, obseg:
    per estensione v širšem smislu
    in tutta l'estensione della parola v polnem pomenu besede

    2. iztezanje
  • facilità f

    1. lahkota

    2. sposobnost, dar:
    facilità di parola dar govora, zgovornost
  • fēde f

    1. vera, verovanje:
    avere fede nel progresso verovati v napredek
    prestar fede all'astrologia verjeti v astrologijo

    2. relig. vera:
    la fede cristiana krščanska vera

    3. prepričanje (politično, filozofsko):
    fede democratica demokratično prepričanje

    4. zaupanje:
    aver fede nel trionfo della tecnica zaupati, biti prepričan v zmago tehnike
    uomo di buona fede pošten človek, dobronameren človek
    agire in buona, in mala fede dobronamerno, zlonamerno ravnati

    5. zvestoba, poštenost:
    fede coniugale zakonska zvestoba
    mantenere fede alla parola data držati besedo
    tener fede ai patti držati se dogovorjenega
    dar fede obljubiti

    6. poročni prstan

    7. potrdilo:
    far fede potrditi
    fede di battesimo krstni list
  • felice agg.

    1. srečen:
    vivere felice e contento živeti srečno in zadovoljno
    fare felice qcn. osrečiti koga
    sono felice di conoscerla me veseli (da sem vas spoznal)
    temperamento felice srečna, vesela narava
    te felice! blagor tebi!

    2. radosten, vesel:
    l'età felice pren. otroštvo
    felice notte! lahko noč!

    3. pren. ugoden, uspešen:
    esito felice ugoden izid, srečen konec
    idea felice posrečena, koristna ideja
    parola felice zgovornost
    memoria felice odličen spomin
    avere la mano felice pren. imeti srečno roko
  • figúra (-e) f

    1. um. (kip, podoba) figura; immagine, statua:
    bronasta figura figura, statua in bronzo
    slikar se poleg tihožitij ukvarja z ženskimi figurami il pittore, oltre alle nature morte, ritrae figure femminili
    geometrična figura figura geometrica

    2. (oseba kot nosilec kake lastnosti) figura; tipo:
    simpatična, klavrna figura figura simpatica, meschina
    pejor. biti kje čisto navadna figura, biti za figuro essere solo un figurante

    3. (oseba, lik kot literarna upodobitev) personaggio

    4. šah., igre figura

    5. (skupina med seboj povezanih gibov pri plesu in nekaterih športih) figura

    6. lit.
    retorična figura figura retorica
    govorna figura figura di parola
    miselna figura figura di pensiero, di concetto

    7. muz. figura