Franja

Zadetki iskanja

  • pērtica f

    1. palica, prekla; pren. pog. prekla, suhec

    2. šport letvenik

    3. palica (mera)
  • pertica -ae, f

    1. drog, kol, palica: Pl., Varr., O., Cu., Plin., Col., Ap.

    2. merilni drog, merilnik, merilo, mera: Pr., Plin.

    3. mlado drevesce: Plin.
  • pértiga ženski spol drog, palica

    salto de pértiga (šp) skok s palico
  • pole2 [póul] samostalnik
    kol; (telegrafski) drog; prekla (za fižol)
    šport palica (za skoke); ojnica (voza)
    navtika jadrnik; drog za potiskanje čolnov; dolžinska mera (5,029 m); površinska mera (25,293 m2)

    figurativno to climb up the greasy poles premagati velike težave, lotiti se težke stvari
    navtika under bare poles s spuščenimi jadri
    sleng up the pole čez les, prismojen; v škripcih
    šport to have the pole biti v notranji progi
  • pòluga ž, pȍluga ž (gr. phalanx)
    1. vzvod, drog: dizati teret -om; fiz. jednokraka, dvokraka poluga
    2. palica: zlato u -ama čuva banka
    3. gibalna sila: klasna borba kao poluga razvoja, napretka
  • poštàpāč -áča m, pòštapak -pka m palica, na katero se pri hoji opiramo: uzeo je poštapač u ruke pa se digao da ide; ostavi to, to je moj poštapak
  • prăjínă -i f palica, prekla, kol; drog
  • proţáp -uri n

    1. oje

    2. palica, prekla
  • prût m, mest. na prútu, mn. prútovi
    1. prot, šiba: saviti se kao vrbov prut; drhtati kao prut na vodi
    2. šiba, udarec: udariti trideset prutova po tabanima; po volovskim leđima počeše pljuštati prutovi
    3. palica: nabavi nešto pruta s udicama
  • radius -iī, m (etim. sicer ne popolnoma dognana beseda, najverjetneje sor. z rādīx)

    I.

    1. pali(či)ca: Plin. idr., acuti atque alius per alium immissi radii L.; occ. prečka, špica, napera pri kolesu: V., Sen. ph., Val. Fl. idr., radii rotarum: V., O., Cu.

    2. kot mat. t. t. palica matematikov, orodje, s katerim so risali slike po zelenem steklenem prašku, risarska (risalna) palica, pisalo, risalo, črtnik: Arn. idr., descripsit radio gentibus orbem V., homunculum a pulvere (gl. pulvis) et radio excitabo Ci., geometricus radius Amm.,

    3. kot tkalski t.t. snovalnica, suvalnica, čolniček, čolnak: O., Lucr., Sil. idr., excussi manibus radii revolutione pensa V., inter muliercularum radios et textrina dilanior Hier.

    4. kot medic. (anatomski) t.t. koželjnica (naspr. cubitus podlahtnica): Cels.

    5. kot zoološki t.t.
    a) bodica nad repom ribe morski bič (Trigon pastynāca Linn.): Plin.
    b) radii ostroge nekaterih ptičev: Plin.; poseb. petelina: Plin.
    c) radius virīlis Cael. moško spolovilo, penis.

    6. kot bot. t.t. rádij, vrsta podolgovatih oliv, ki so jo vkuhavali: Col., Plin., Cels. idr., radii et amara pausia baca V.; njena podvrsta se je imenovala radius maior: Ca., Varr.

    II. metaf.

    1. kot geom. t.t. polmer, rádij kroga: pares a medio radii Ci.

    2. žarek ali trak svetečega predmeta, poseb. sonca: Gell., Veg., Amm. idr., radii solis Pl., Ci. idr., Titan radiis retexit orbem V., radii lunae O., iubar hoc radiis insigne coruscis O., aurati radii V. žarni venec, obstret, nubes ardens radiis et auro V. (hendiadyoin = aureis radiis), radii corusci fulminis Val. Fl., radius solis Tert., radius a sole porrectus Lact.
  • ramengo m (pl. -ghi)

    1. nareč. palica, gorjača

    2. severnoital. poguba, propad:
    andare a ramengo propasti
    mandare ramengo poslati k vragu
  • rammer [rǽmə] samostalnik
    tehnično zabijač, oven, bat; palica (za polnjenje puške)
  • rēgula1 -ae, f (regere)

    1. letev, letva, prekla, palica, tračnica, deska, deščica, poleno, les: Col., Plin., Vitr. idr., quadratas regulas … defigunt C.

    2. occ.
    a) ravnilo, črtalo, ravnilnik: materia ad regulam exigitur Plin., non egeremus … normis, non regulis Ci. fr. ap. Non.; metaf. ravnilo, ravnalo, merilo, pravilo, smernica, vodilo, načelo, princip, régula; klas. le v sg.: studia naturae regulā metiri Ci., eadem utilitatis, quae honestatis est regula Ci., regula iuris Ci., norma oratoris et regula Plin. iun., regula morum Mart., sub nullam regulam cavere Sen. ph., iustitiae Lact.; pri poznejših piscih tudi v pl.: Cod. I., G., Arn., Prisc., regulae credendi Aug.
    b) krak triglifa (tricepa): Vitr.
    c) batnica, betov drog pri stiskalu: Vitr.
    d) zapornica, loputica, drsnik vodnih orgel: Vitr.
    e) regulae = plošče stiskalnice za olje: quod si regulis olea prematur Ulp. (Dig.).
  • rhabdos -ī, f (gr. ῥάβδος) palica (kot nebesni pojav): rhabdos autem generis eiusdem ad virgae rigorem perlongum colorata nubecula dicitur Ap.
  • rod1 [rɔd] samostalnik
    šiba, prot, sveženj protja; bič; palica, prekla, drog; šiba strahovalka (leskovka)
    figurativno telesna kazen (šibanje)
    figurativno knuta, tiranija; žezlo, maršalska palica; drog za merjenje, dolgostna mera (okrog 5 m)
    ameriško, sleng pištola, revolver

    divining rod, rod of divination bajalica
    fishing rod ribiška palica, ribnica
    lightning-rod strelovod
    to fish with the rod and line loviti ribe (ribariti) z ribiško palico
    to give s.o. the rod kaznovati koga s šibo
    to have a rod in pickle for s.o. imeti pripravljeno leskovo šibo v olju za koga (za kaznovanje), imeti pripravljeno maščevanje
    to kiss the rod brez ugovora, ponižno sprejeti kazen
    to make a rod for one's own back figurativno sam sebi jamo (iz)kopati, sam riniti v nesrečo (si nakopati težave, nevšečnosti)
    spare the rod and spoil the child kdor ljubi, kaznuje; šiba novo mašo poje
  • rudicula -ae, f (demin. k rudis2) palica za mešanje, mešálo, zajemalka, kuhalnica, žvrklja, raztrepalnica, motìč, dideldajček: rudiculā agitare Ca., rudiculā miscere Ca., Cels., Plin., rudiculā peragitare Col.
  • rudis2 -is, f (etim. nepojasnjena beseda) vsaka tanka palica

    1. palica za mešanje, mešálo, zajemalka, kuhalnica, žvrklja, raztrepalnica, motìč, dideldajček: Ca., Plin.

    2. palica za borbo; z njo so vojaki, zlasti pa gladiatorji, vadili mečevanje, nekak rapir: L., Suet. idr.; tako palico so dobili tudi odsluženi gladiatorji kot znak osvoboditve, odpusta ali mojstrstva: tam bonus gladiator rudem tam cito accepisti? Ci., essedario indulgere rudem Suet.; od tod metaf. oprostitev nekaterih dolžnosti ali poslov: Iuv., me donari iam rude tempus erat O. odpustiti, v pokoj poslati, donatus rude H. odsluživši, odslužen, me meruisse rudem Mart.

    Opomba: Abl. sg. nav. -e, redko -ī.
  • Rute, die, (-, -n) šiba; prot; palica; (Himbeerrute) rozga; bei Hunden, Füchsen usw.: rep; (živalski) penis; (menschlicher Penis) klinec; Sport Angeln: (ribiška) palica; Musik tolkalce; Technik Weberei: igla (za tkanje pliša); (Wünschelrute) bajalica
  • sarmentum -ī, n (iz *sarp-mentum: sarpere (o)trebiti)

    1. prot, šiba, palica, mladika, rozga, tanka vejica: VARR., COL., SIL. idr., ne (sc. vitis) silvescat sarmentis CI.

    2. v pl. suho protje, šibje, rožje, dračje, suhljad: CA., COL., PLIN. idr., ligna et sarmenta circumdare CI., sarmenta arida L., fasces sarmentorum L. butara, sveženj (protja), zvezano protje, sarmentis virgultisque collectis C.
  • sbarra f

    1. pregrada; drog:
    le sbarre del passaggio a livello pregrade železniškega prehoda
    essere dietro le sbarre pren. biti zaprt, v zaporu

    2. pregrada (v sodni dvorani):
    alla sbarra na sodišču
    mettere qcn., qcs. alla sbarra pren. koga, kaj ostro napasti, kritizirati

    3. ekst. drog, palica:
    la sbarra del timone navt. krmilni drog

    4. šport drog (orodna telovadba); ročaj (dviganje uteži)