Franja

Zadetki iskanja

  • intrō -āre -āvī -ātum (pač k *interus, prim. inter, interior), naspr. exire.

    I. intr.

    1. vstopiti (vsto-pati), iti noter, iti v kaj, vniti (uhajati), vdreti (vdirati): cultos intravit in hortos O., in Capitolium intrare non debuisti Ci., in tabernaculum Cu., cum vix intrare posset ad praesepia Ph., ad munimenta L., intra limen Pl., intra praesidia C., in portūs O., in aedem Suet., per rimas Mart.; z dat.: saeptis et turribus Stat., ponto Sil., mediis montibus Val. Fl., caelo, casae Sil., silvis, puppi Sil.; pass.: quo intrari non potest C. kamor se ni mogoče … ; pren.: animus in corpus intravit Ci.

    2. metaf. (duševno) vdreti, (vdirati), prodreti (prodirati), vglobiti (vglabljati) se, poglobiti (poglabljati): intrabo etiam magis Ci. še bolj se bom poglobil (v zadevo), intrandum est in rerum naturam Ci., quo ne imprudentia possit intrare Ci., in sensum indicis id non intrare potest Ci., in alicuius familiaritatem Ci. polno zaupanje si pridobiti, nihil potest intrare in affectus, quod in aure statim offendit Q.; occ. vstopiti (vstopati), nastopiti (nastopati), priti (prihajati): intravit per corpora somnus V., si certus intrarit dolor H., nox segnitia cum otio intravit T. —

    II. trans.

    1. stopiti (stopati) v (na) kaj, vniti (vhajati) v kaj: tu illud sanctissimum limen intrare (ausus es)? Ci., tot maria intravi V., saltūs i. L., theatrum, portum Cu., olearum ordinem Ci., regnum, pomoerium Ci., urbem O., cum curru urbem ac deinde regiam Cu., bifores fenestras O. (o mesecu), fumum et flammam Hirt., castra, domum N., agrum hostium, vallum, sacrarium L., Istrum, regionem Iust., curiam Suet., signum arietis Plin. (o soncu, ki vstopa v znamenje Kozla), terram per occulta foramina Sen. ph. (o zraku); pass.: intrata est superis domus una tribus O., intratae silvae L., hoste intratos muros Sil., templorum intrati postes Sil., urbem militibus intratam Sil., Gallia, Germania intrata Vell.

    2. metaf. prodreti (prodirati) kam: nulla acies terram intrare potest Ci. pregledati, intrat subitus vatem deus Sil. prešine, navdahne; prim.: Phoebo iam intrata sacerdos Sil. navdahnjena, navdihnjena, navdušena; occ.
    a) (o afektih) obiti (obhajati), navda(ja)ti, obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, (s)prehajati, spreleteti (spreletavati): intrat animum gloriae cupido T., pavidos intrat metus T., animos intrat pavor Cu., ubi quaesitas artis de more vetustae intravit mentes superum Sil.
    b) napasti (napadati): hostem Stat.
    c) prebosti (prebadati): ursos, aprum Mart.

    Opomba: Star. obl. intrassis = intraveris: Pl.
  • it1 [it]

    1. osebni zaimek
    ono, to (v slovenščini se navadno ne prevaja)

    it writes well (svinčnik itd.) dobro piše
    it is John John je
    it is soldiers (to) so vojaki
    Oh, it was you ah, ti si bil

    2.
    subjekt brezosebnih glagolov in konstrukcij

    it rains dežuje
    it is cold mrzlo je
    it seems videti je
    it says in the letter v pismu piše
    what time is it? koliko je ura?
    how is it with your promise? kako pa kaj s tvojo obljubo?
    it is 6 miles to je šest milj do

    3.
    poudarjena oblika

    it is to him that you should turn nanj bi se moral obrniti

    4.
    za predlogi

    at it pri tem
    by it s tem
    for it za to
    in it v tem
    of it od tega, iz tega
    to it k temu, na tem

    5.
    nedoločni objekt

    confound it! da bi ga vrag pocitral
    to fight it boriti se
    to go it spustiti se v kaj, lotiti se česa
    to foot it iti peš, plesati
    to cab it peljati se s taksijem
    to lord it igrati gospoda
    to run for it teči po kaj, teči na varno, teči na vlak itd.
    to keep at it naprej kaj delati
    we have had a fine time of it odlično smo se zabavali
    I take it that domnevam, da
    there is nothing for it but to obey moramo pač ubogati
    little was left of it od tega je malo ostalo

    6. povratni
    sebe, se, sebi, si, s seboj (za predlogi)

    the war brought with it vojna je prinesla s seboj
  • izmišljotina samostalnik
    1. (neresnica) ▸ kitaláció, agyszülemény
    čista izmišljotina ▸ színtiszta agyszülemény
    popolna izmišljotina ▸ merő kitaláció, puszta agyszülemény
    navadna izmišljotina ▸ egyszerű kitaláció
    gola izmišljotina ▸ puszta kitaláció
    pravljična izmišljotina ▸ meseszerű fikció
    smešna izmišljotina ▸ nevetséges kitaláció
    medijska izmišljotina ▸ média kitalációja
    novinarska izmišljotina ▸ újságírói kitaláció, újságíró agyszüleménye
    kup izmišljotin ▸ egy rakás agyszülemény
    izmišljotina medijev ▸ sajtó kitalációja
    označiti kaj za izmišljotino ▸ kitalációnak minősít
    izmišljotine in laži ▸ agyszülemények és koholmányok
    Njihova trditev, da so tako ravnali po naših navodilih, je čista izmišljotina. ▸ Az az állításuk, hogy a mi utasításaink alapján jártak el, merő kitaláció.
    Od nekdaj sem bil prepričan, da so zgodbe o jetiju navadna izmišljotina. ▸ Mindig is meg voltam győződve arról, hogy a jeti-történetek egyszerű agyszülemények.
    Predsednik zatrjuje, da gre za izmišljotine demokratov in ne ukrepa. ▸ Az elnök azt állítja, hogy ezek a demokraták agyszüleményei, és nem tesz semmit.

    2. (pogruntavščina; ideja) ▸ elmeszülemény
    Sv. Miklavž je pač tradicija, tudi družinska, Božiček pa skoraj nova izmišljotina, izum trgovcev in medijev. ▸ A Mikulás hagyomány, sőt családi hagyomány, de a Télapó szinte új elmeszülemény, a kereskedők és a média találmánya.
    Zmotna je trditev, da je praznik 8. marec, dan žena, izmišljotina odmrlega samoupravnega socializma. ▸ Tévedés azt állítani, hogy március 8-a, a nőnap a megszűnt önrendelkezéses szocializmus elmeszüleménye.
  • ja

    1. da

    2. ja doch pač; ja freilich seveda; ... nicht, ich ja jaz pač; ach ja! žal!; na ja no ja; ja? (ali) res?; ..., ja? ..., ali ne?; no; nun ja no; ja hören Sie mal! poslušajte no!

    3. (sogar, geradezu) celo, naravnost; ja sogar še celo; na vsak način, res (sei ja vorsichtig bodi na vsak način/res previden) ; ja nicht nikar, nikakor ne, za nobeno ceno ne

    4. saj (es ist ja nicht wahr saj ni res, ich habe ja nichts getan saj nisem nič naredil)

    5. res (ja schrecklich, überflüssig, vorsichtig (pa) res grozno, odveč, previden), res/sploh (wenn er ja kommt če res res/sploh pride) ja und nein da in ne; ja sagen potrjevati; ja sagen zu pristajati na; zu allem ja und amen sagen vsemu vedno pritrditi/pritrjevati
  • kajnè

    on je bolan, kajnè? he is ill, isn't he?
    on ni bolan, kajnè (ali pač)? he is not ill, is he?
    ona govori nemški, kajnè? she speaks German, doesn't she?
    ona ne govori nemški, kajnè (ali pač)? she does not speak German, does she?
    prepozno je prišel, kajnè? he came too late, didn't he?
    ni prišel prepozno, kajnè? he did not come too late, did he?
    bil je tu, kajnè? he has been here, hasn't he?
  • kaj niso mačje solze frazem
    (težko izvedljiva stvar) ▸ nem gyerekjáték, nem piskóta, nem kismiska
    Shujšati za težo enega človeka, to niso mačje solze. ▸ Egy túlsúlyos embernek az átlagos ember testsúlyával azonos súlyt leadni nem gyerekjáték.
    Narediti tako velik zaslon LCD, ki bo še dobro in enakomerno osvetljen, pač niso mačje solze. ▸ Ilyen hatalmas, ráadásul jó és egyenletes fényerejű LCD képernyőt csinálni nem semmi.
    Uvesti tak sistem niso mačje solze. To je velik zalogaj za vlado. ▸ Egy ilyen rendszert bevezetni nem kismiska. Nagy feladat a kormánynak.
    Napori na turnirjih so hudi. Partija traja pet ur. Toliko časa sedeti za šahovnico niso mačje solze. ▸ A versenyzőknek hatalmas erőfeszítéseket kell tenniük a versenyeken. Egy játszma akár öt óráig is eltarthat. Ennyi ideig ülni a sakktábla mögött embert próbáló feladat.
    Vsaka taka tovarna, ki bi klavnične odpadke predelala v kostno moko in v razna maziva, pa stane 20 milijonov kun, kar niso mačje solze! ▸ Az összes ilyen gyár, ahol a vágóhídi hulladékot csontlisztté és különböző kenőanyagokká dolgoznák fel, 20 millió kunába kerül, ami nem piskóta összeg!
  • kàkor comme, que

    kakor da comme si
    mislim kakor ti je pense comme toi
    človek kakor je on un homme comme lui (ali tel que lui)
    kakor hitro dès (l'instant) que, aussitôt que
    kakor koli (ali kakorkoli) de quelque manière (ali façon) que, n'importe comment, de n'importe quelle façon, d'une manière quelconque
    kakor koli je bogat, ni srečen quelque riche qu'il soit, il n'est pas heureux
    kakor pač, kakor se vzame c'est selon, ça dépend!
  • kamor gre še cesar peš frazem
    (o stranišču) ▸ ahová még a király is gyalog jár [illemhelyre megy]
    Šel sem tja, kamor gre še cesar peš. ▸ Odamentem, ahova még a király is gyalog jár.
    Ko si zapustil prostore, kamor gre še cesar peš, si si pač umil roke. ▸ Ha kijöttél abból a helyiségből, ahová még a király is gyalog jár, akkor nyilván megmostad a kezed.
  • karizma samostalnik
    1. (značajska lastnost) ▸ kisugárzás, karizma
    neverjetna karizma ▸ hihetetlen kisugárzás
    močna karizma ▸ erős kisugárzás
    človek s karizmokontrastivno zanimivo karizmatikus ember
    politik s karizmokontrastivno zanimivo karizmatikus politikus
    izžarevati karizmokontrastivno zanimivo karizmatikus a kisugárzása
    Ima tudi izreden smisel za humor in posebno karizmo, zaradi katere je pri gledalcih izredno priljubljen. ▸ Rendkívüli humorérzékkel és különleges kisugárzással is rendelkezett, így a nézők körében rendkívül népszerű volt.
    Žensk s karizmo se moški v bistvu bojijo, se jim ne upajo približati. ▸ A karizmatikus nőktől tulajdonképpen félnek a férfiak, nem mernek közeledni feléjük.
    Dirigent mora imeti avtoriteto, karizmo, široko znanje, da glasbenike prepriča in mu sledijo. ▸ A karmesternek tekintéllyel, karizmával és nagy tudással kell rendelkeznie, hogy a zenészek elfogadják és kövessék.
    Ima pač tako karizmo, da je osvojil srca mladih in starih. ▸ Olyan a karizmája, hogy a fiatalok és az idősek szívébe is belopja magát.

    2. zlasti v verskem kontekstu (nadnaravna sposobnost) ▸ karizma, természetfeletti adomány
    redovniška karizma ▸ szerzetesi karizma
    prejeti karizmo ▸ karizmát megkap
    Redovniška karizma je še najbolj podobna karizmi ljubezni, ki vključuje vse posamezne karizme, jih zedinjuje in je njihov temelj. ▸ A szerzetesi karizma leginkább a szeretet karizmájához hasonlít, amely az összes különleges karizmát magába foglalja, egyesíti és az alapjukat képezi.
  • kér because

    kér (pač) as, since
    ni mogel priti, kér je bil bolan he could not come because he was ill
    kér je deževalo, nismo šli na pot as it was raining, we did not start
    kér se ti ne ljubi iti, lahko ostaneš doma as you don't feel like coming, you can stay at home
    kér mi (že, pač) ne verjameš... since you don't believe me...
    kér ni nič boljšega for want of something better
  • kjer [é] wo
    (tam) kjer (dort) wo
    kjer že (pač) wo auch (immer)
    figurativno kjer je dim, je tudi ogenj kein Rauch ohne Flamme
    kjer nič ni, še vojska ne vzame wo nichts ist, hat auch der Kaiser sein Recht verloren
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima wenn zwei sich streiten, freut sich der dritte
  • kjerkoli [é,ó] wo immer; (že kje) irgendwo; (kjer že pač) wo auch (immer)
  • kósiti1 to have (ali to take) lunch; to lunch; to dine

    kósiti purana to have turkey for dinner, pogovorno to have a turkey dinner
    hočeš z nami kósiti, kar pač imamo? will you stay (here) for dinner and take potluck (with us)?
  • kúsati kûsām
    1. hlastno jesti: kusati rukama i punom kutlačom
    2. jesti: kusati bijeli hljebac, beli hlebac
    3. uživati: kusati slasti i gorčinu života
    4. ne zna onaj koji kusa, ali zna onaj koji drobi ne čuti tisti, ki zapravlja, pač pa tisti, ki mora plačati
  • Lauf, der, (-/e/s, Läufe) tek, (Verlauf) potek, von Gewässern: tok; noga, krak; bei Waffen: cev; Sport vožnja; Musik izmenjevanje tonov v hitrem tempu; Technik gib, hod, tek; delovanje; beim Webstuhl: let; Baukunst, Architektur bei Treppen: rama; seinen Lauf nehmen iti svojo pot; freien Lauf lassen pustiti prosto pot; der Lauf der Dinge tok stvari; der Lauf der Welt tek sveta; das ist der Lauf der Welt tako je pač na svetu; im Laufe v teku (im Lauf des Jahres v teku leta) ; im Lauf erjagen v teku, med tekom; sich in Lauf setzen spustiti se v tek
  • ljudjé (ljudí) m pl. od človek gente; uomini, persone:
    ljudje in živali uomini e bestie
    prevoz ljudi in tovora trasporto di persone e merci
    ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi nell'incendio sono rimaste ferite cinque persone
    ljudje, odprite! gente, aprite!
    hinavski, pošteni ljudje gente ipocrita, onesta
    mladi in stari ljudje se težko razumejo i giovani e i vecchi si intendono difficilmente
    ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase evita le persone che pensano soltanto a se stesse
    kmečki, mestni ljudje gente del contado, di città; contadini, cittadini
    enakopravnost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
    kaj bodo rekli ljudje cosa dirà la gente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vsi smo pač ljudje siamo tutti uomini
    ogibati se ljudi evitare la gente, essere scontroso
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
    tak ne moreš med ljudi così vestito, conciato non puoi presentarti in pubblico
    živel je od tega, kar smo mu dali dobri ljudje viveva di elemosine
    nikogar od svojih ljudi nima več non ha più nessuno (dei familiari)
    vas šteje komaj petdeset ljudi il paese conta appena cinquanta anime
    v obratu je zaposlenih čez sto ljudi lo stabilimento ha più di cento dipendenti
    knjiž. bivši ljudje gli ex potenti
    mali ljudje gente, uomini della strada
    pren. naši ljudje i nostri, i nostri simpatizzanti
    ljudje starega kova gente di vecchio stampo
    ljudje na mestu gente a posto, onesta
    PREGOVORI:
    vsi ljudje vse vedo tutti sanno tutto
  • ljúdje people (s konstr. v sg ali pl); folk(s); (svet) the public, the world, mankind

    stari ljúdje old people
    (zelo) mnogo ljudi (a great) many people
    preprosti ljúdje simple people, ordinary folks
    ljúdje z dežele country people, country folk
    mali ljúdje (figurativno) people of small means and no standing
    prijatelj ljudi philanthropist
    izkorišcevalec ljudi slave driver, hard taskmaster
    iti med ljudi to mix with society, to go into society
    on ne hodi med ljudi he keeps himself to himself, he shuns company, he avoids society, he lives out of the world
    on sovraži ljudi he is a misanthrope
    oni so pošteni ljúdje they are honest people
    Angleži so čudni ljúdje the English are a strange lot
    ljúdje govorijo, da... it is rumoured that... there's a story going the rounds that...
    vsi ljúdje to vedó it is generally known, all the world knows it
    kaj bodo rekli ljúdje? (figurativno) what will Mrs. Grundy say?, what will the world say?
    kar ljúdje pomnijo within the memory of men, within living memory
    ljudi morate vzeti kakršni (pač) so you must take the world as it is
  • mahnjen pridevnik
    1. lahko izraža negativen odnos (o močni ljubezni, naklonjenosti) približek prevedkavalamiért bolonduló
    mahnjen na denar ▸ pénzsóvár
    mahnjen na čistočo ▸ tisztaságmániás
    Če se v 24 urah stušira več kot enkrat, ni le mahnjen na čistočo, ampak je z njo že kar obseden. ▸ Ha 24 óra alatt több mint egyszer zuhanyozik, nemcsak tisztaságmániás, hanem megrögzött tisztaságmániás.
    mahnjen na avtomobile ▸ autóbolond

    2. lahko izraža negativen odnos (nor; čudaški) ▸ dilis, lökött
    malo mahnjen ▸ kicsit lökött
    Potem je rekla, da je fant najbrž vaški norček. Da na vaseh pač pustijo malo mahnjene, da delajo, kar hočejo. ▸ Aztán azt mondta, hogy a fiú minden bizonnyal a falu bolondja. Hogy falun hagyják a kissé diliseket, hogy azt csinálhassák, amit csak akarnak.
    Rahlo mahnjen se je zdel tudi Hollywoodu, kjer na njegova trdna moralna načela gledajo kot na ljubko ekscentričnost. ▸ Hollywoodban is kissé dilisnek tűnt, ahol a szigorú erkölcsi elveire inkább bájos excentrikusságként tekintenek.
  • mais [mɛ] conjonction toda, ampak; temveč; vieilli več

    non seulement, mais encore ne le, temveč tudi
    mais non! toda ne! vendar ne!
    mais oui seveda, gotovo
    mais si pač
    je n'en puis mais ne morem za to
  • mal

    1. krat; 5 mal so groß 5 krat večji

    2. enkrat; mal müssen morati/iti na stran; nun mal pač

    3. no; komm mal her! pridi no sem!; sag mal reci no; Moment mal! samo trenutek!