Franja

Zadetki iskanja

  • pŕvi (the) first; (vodilni) leading; foremost; (glavni) head, front; (najboljši) prime, top, topmost; (pri, sosednji) nearest, adjoining, next-door; (odličen) eminent

    pŕvega marca on the first of March
    pŕve dni v mesecu early in the month
    pŕvi dan v mesecu the first of the month
    na pŕvem mestu in the first place, first and foremost; at first
    na pŕvi pogled at first sight
    pŕva izvedba, predstava gledališče first night, première
    pŕvi učenec (v šoli) top pupil, top boy
    pŕvi govor poslanca v parlamentu an M.P.'s maiden speech
    pŕva pomoč first aid
    pŕvi prišlek the first comer
    pŕvo potovanje ladje maiden voyage (ali trip)
    pŕvi polet maiden flight
    pŕvi (sadni) plodovi first fruits pl, firstlings pl
    pŕva izdaja (knjige ipd.) first edition
    pŕvi poskus first attempt
    pŕvi človek the first man
    pŕvi razred (v šoli) first form
    pŕvi vzpon (na goro) first ascent, first climbing
    Karl I Charles the First
    pŕvih šest strani the first six pages
    ob pŕvi priliki, priložnosti at the first opportunity
    s pŕvo (obratno) pošto (odgovor) by return of post
    v pŕvem nadstropju on the first floor
    biti pŕvi (voditi) to have the lead
    iti (kot) pŕvi to lead the way, to take the lead
    kupiti iz pŕve roke to buy firsthand
    potovati v pŕvem razredu to travel first
    priti med pŕvimi to arrive among the first
    kdor pŕvi pride, pŕvi melje (figurativno) first come, first served
    imeti pŕvi govor (v parlamentu) to make one's maiden speech
    nuditi pŕvo pomoč to render first aid
  • pŕvi le premier

    Franc 1. François Ier (Premier)
    prvi v mesecu le premier (jour) du mois
    1. maj le Premier Mai
    prvi trije meseci les trois premiers mois
    prvi odtis (v tiskarni) la première épreuve
    prva pomoč premiers soins, premier secours
    prvi prišlec le premier venu
    otrok iz prvega zakona enfant moški spol du premier lit
    iz prve roke de première main
    v prvi vrsti (predvsem) en premier lieu, avant tout, tout d'abord, premièrement
    prvi vstane il est le premier levé
  • pŕvi (-a -o)

    A) numer.

    1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1o:
    prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
    prvi razred prima classe
    otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
    1. maj 1o maggio
    Filip I. Filippo I

    2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
    prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze

    3. (najboljši) primo:
    voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
    blago prve vrste merce di prima qualità

    4. (najpomembnejši, glavni) primo:
    prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
    otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
    prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena

    5. (na najnižji stopnji) primo:
    prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado

    6. (ki se šele začenja) primo:
    astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto

    7. (sprednji) anteriore:
    prvo kolo ruota anteriore
    prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ubogati na prvo besedo ubbidire subito
    imeti prvo besedo avere la parola decisiva
    pren. blago iz prve roke merce di prima mano
    pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
    avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
    prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
    tisk. prva izdaja edizione principe
    gastr. prva jed primo (piatto)
    film. prva klapa partenza
    rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
    gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
    jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
    mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
    opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1o grado
    med. prva pomoč pronto soccorso
    prva povojna leta il primo dopoguerra
    muz. prva violina primo violino
    šah. prva deska primo giocatore
    šport. prva liga I divisione, serie A
    polit. Prva internacionala I Internazionale
    (prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
    prvi znaki pleše calvizie incipiente
    film. prvi plan primo piano
    muz. prvi glas il tono più alto
    pren. prvi korak primo passo
    delati prve korake muovere i primi passi
    prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
    prvi mož (države, občine) il primo cittadino
    časn. prvi članek capocronaca
    gost. prvi kuhar capocuoco
    navt. prvi mornar nostromo
    rel. prvi mučenec protomartire
    prvi nastop debutto
    lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
    navt. prvi strojnik capomacchina
    muz. prvi takti spunto
    navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
    pren. prvi začetki vagito, vagiti
    prvi znak avvisaglia
    na prvi pogled a prima vista
    v prvem trenutku in un primo tempo
    van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
    fiziol. prvo mesečno perilo menarca
    šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
    prvo nadstropje primo piano; piano nobile
    anat. prvo vratno vretence atlante

    B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
    prvi v razredu il primo della classe
    prvi med enakimi primus inter pares
    denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
    diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
    voziti v prvi (prestavi) guidare in prima
  • registracij|a ženski spol (-e …)

    1. die Registrierung, die Eintragung, die Registereintragung; die Registratur (ročna Handregistratur)
    kraj registracije der Registerort

    2. motornega vozila: die Zulassung, Kraftfahrzeugzulassung (prva Erstzulassung, Neuzulassung); (tablica) das Kennzeichen, die Fahrzeugnummer
    kraj registracije der Zulassungsort
  • rúnda (-e) f

    1. šport. round, ripresa:
    srečanje v 12 rundah incontro di 12 riprese

    2. šport. giro

    3. igre smazzata, manche, giro

    4. žarg. giro, bicchierata

    5. publ. turno, tornata:
    v prvi rundi je zmagal kandidat opozicije al primo turno ha vinto il candidato dell'opposizione
    prva runda razgovorov il primo round, la prima tornata delle trattative
    pog. narediti rundo okoli mesta fare il giro della città
    zvoziti material v petih rundah trasportare il materiale in cinque viaggi
  • sečnj|a [é] ženski spol (-e …) gozdarstvo der Hieb, der Einschlag, Holzeinschlag, die Schlägerung; (sekanje) die Fällung; (na golo Kahlhieb, Kahlschlag, prebiralna Plenterschlag, prva Anhieb, skupinska Femelschlag)
    etat sečnje der Einschlagssatz, Hiebssatz
    kraj sečnje der Schlägerungsort, Fällungsort, Hiebsort
    dovoljenje za sečnjo die Fällungsbewilligunng (prošnja za izdajo dovoljenja za sečnjo der Fällungsantrag)
    načrt za sečnjo der Fällungsplan
  • selekcij|a1 [é] ženski spol (-e …) die Auswahl; (izbor) die Auslese; postopek: das Auswahlverfahren
    prva selekcija die Vorauswahl
  • skŕb care; (nadlega) trouble; (žalost) sorrow, grief; worries pl; (briga za) care for; (zaskrbljenost) anxiety, solicitude, concern, apprehension, uneasiness

    moreča skŕb grave concern; arhaično carking care
    ves v skŕbeh, poln skŕbi care-laden, careworn
    brez skŕbi carefree, unconcerned, easy in mind
    prva skŕb prime concern
    v skŕbeh sem za otroka I am anxious about the child
    to je moja skŕb that is my lookout, I shall see to it
    to ni moja skŕb that is no concern of mine (ali no business of mine)
    to naj bo moja skŕb! leave that to me!
    to mi je zadnja skŕb that's the last thing on my mind
    bodite brez skŕbi! do not worry!, never you fear!, be easy on that score!
    to je njegova najmanjša skŕb that is the least of his worries
    biti v velikih skŕbeh za to be in great anxiety about, to fear for
    delati si skŕbi za to concern oneself with
    delati komu skŕbi to worry someone, to cause someone trouble, to give someone much anxiety (ali concern)
    ne delaj si skŕbi glede tega! don't worry about it!
    delati si skŕbi to worry (to fret, to be concerned, to be uneasy in one's mind) (glede, zaradi about)
    ne si delati skŕbi za prihodnost to be unconcerned about the future
    vnaprej si delati skŕbi to meet trouble halfway
    njeno zdravje mi dela skŕbi her health worries me, I am concerned about her health
    preveč skŕbi si delaš! you worry too much
    imeti denarne skŕbi to have money troubles
    nobenih skŕbi ne imeti to be free from care
    imeti na skŕbi to have in charge (ali in custody), to be entrusted (ali charged) with
    navdati z veliko skŕbjo to fill someone with great apprehension
    vaše naročilo bomo izvršili z največjo skŕbjo we shall execute your order with the greatest care
    prepustiti komu skŕb za kaj to commit something to someone's charge
    povzročati komu skŕbi to cause someone anxiety (ali uneasiness)
    njeno življenje nam povzroča (dela) velike skŕbi we are terribly worried about her way of life (ali pogovorno about her goings on, about the way she's carrying on)
    skŕbi ga tarejo he is careworn (ali pogovorno worried stiff)
    skŕb za bodočnost mojih otrok me tare I am worried sick about my children's future
    ti mi zadajaš hude skŕbi you are a great trial to me
  • stáva (-e) f

    1. scommessa:
    skleniti stavo scommettere, fare una scommessa
    sprejeti stavo accettare una scommessa
    delati kot za stavo lavorare alacremente

    2. šport. scommessa; (znesek) puntata, giocata:
    stava na prva dva konja abbinata, accoppiata

    3. lingv. ordine delle parole:
    obrnjena stava ordine inverso

    4.
    delati kot za stavo (hitro, pridno) lavorare alacremente
    sonce pripeka kot za stavo (močno, zelo) il sole (letteralmente) brucia
  • strán1 side; (knjige ipd.) page; (bók) flank; (smer) direction

    na levi (desni) stráni on the left (right) side
    na obeh stráneh on either side
    na tej (oni) stráni on this (that) side
    na to (ono) strán to this (that) side, hither (thither), here (there)
    od vseh stráni from everywhere, from all sides, from all quarters
    od stráni (z boka) laterally
    z moje stráni for my part, as for me
    na eni stráni (figurativno) on the one hand
    na drugi stráni on the other hand
    na vse stráni in every direction
    z vseh stráni on all sides, from all parts
    s te (z one) stráni from this (that) side
    naslovna strán title page
    sprednja strán front, frontispiece
    notranja (zunanja) strán inner (outer) side (ali face), the inside (the outside)
    prava (neprava, narobe) strán right (wrong) side
    prava (neprava) strán kovanca obverse (reverse), pogovorno heads (tails)
    dobra (slaba) strán (figurativno) good (bad) point
    močna strán (figurativno) strong point, forte
    šibka strán (figurativno) weak point, foible, (senčna) drawback
    strán neba point of the compass, cardinal point
    svetla, sončna the bright, the sunny side (of something)
    senčna strán the dark side, (figurativno) drawback, the seamy side
    prva (oziroma zadnja) prazna strán flyleaf
    južna strán south (ali sunny) side
    prisojna strán sunny side
    vetrna strán weather side
    udarec od stráni side blow
    držati se ob stráni (figurativno) to remain neutral, not to take sides, (figurativno) to sit on the fence
    stati ob stráni (proč) to stand aloof from
    dajati na strán (varčevati) to put by (ali on one side), to save
    hodil je ob moji stráni he walked beside me
    šel je v to strán he went in that direction
    pet stráni manjka v knjigi there are five pages of the book missing
    gledati koga po stráni to look at someone askance
    napasti s stráni to attack on the flank
    stvar ima svoje dobre in svoje slabe stráni the thing has its good as well as its bad aspects
    pridobiti koga na svojo strán to win someone over, to bring someone to one's side
    pustiti ob stráni to lay aside
    preiti na drugo strán to change sides, (k drugi stranki) to go over to the other side
    premotriti vprašanje z vseh stráni to view a question from all sides
    preskočiti strán (pri branju) to skip a page
    prinesti kaj (v časopisu) na prvi stráni ZDA to front-page something
    postaviti se na strán koga (opredeliti se za koga) to take someone's side, to side with someone
    videti le lepo strán stvari to look on the sunny side of things
    na drugi stráni (lista)! (= obrni list!) (see) overleaf!
  • strán (-í) f

    1. lato, fianco, parte:
    desna stran ceste lato destro della strada

    2.
    stran neba punto cardinale
    štiri strani neba i quattro punti cardinali

    3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
    prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
    prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
    prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa

    4. časn., lit. pagina:
    kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
    knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100

    5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
    na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
    veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
    ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato

    6. aspetto; lato:
    pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
    jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
    po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile

    7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
    na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male

    8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
    po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano

    9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
    nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
    dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
    knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
    pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
    adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
    pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
    pog. šalo na stran scherzi a parte
    evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
    pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
    zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
    nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
    biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
    pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
    pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
    star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
    obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
    biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
    prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.
  • svetóven world, worldwide; world's; cosmopolitan; universal

    svetóvno čudo wonder of the world
    svetóvna gospodarska konferenca international economic conference
    svetóvna gospodarska kriza international economic crisis, world depression
    svetóvno gospodarstvo world trade and industry
    svetóvni jezik world language
    svetóvni mir world peace
    svetóvna literatura, književnost world literature
    svetóvno naziranje, nazor ideology, world-outlook, outlook on life, (philosophical) conception of the world, world view, views pl, (nemško) weltanschauung
    svetóvna politika world politics pl, foreign policy on a (ali the) grand scale
    svetóvni prvak world champion
    svetóvno prvenstvo world championship
    svetóvni rekord world record
    svetóvni požar universal conflagration
    svetóvna razstava International Exhibition, World Fair
    svetóv sloves worldwide fame, international reputation
    svetóvni trg international market
    svetóvna trgovina world trade, international commerce
    svetóvna sila world power
    (prva) svetóvna vojna the (First) World War
    svetóvno znan world-famous, world-renowned
    svetóvna zgodovina universal history, world history
  • svetóven du monde, mondial, universel, international

    svetovno čudo merveille ženski spol du monde
    svetovno gibanje mouvement mondial
    svetovno gospodarstvo économie mondiale
    svetovna gospodarska konferenca conférence économique internationale
    svetovna gospodarska kriza crise économique mondiale
    svetovni jezik langue universelle
    svetovna literatura littérature universelle
    svetovni mir paix ženski spol du monde (ali mondiale, filozofija universelle)
    svetovno mnenje opinion mondiale
    svetovno morje océan moški spol
    svetovni nazor conception ženski spol du monde, idéologie ženski spol, idées qu'on a sur le monde
    svetovna politika politique mondiale
    svetovni položaj situation mondiale
    svetovno potovanje tour moški spol du monde
    svetovni požar conflagration universelle
    svetovni prestiž, sloves réputation (ali renommée) mondiale (ali universelle), prestige international
    svetovna produkcija production mondiale
    svetovno prvenstvo championnat moški spol du monde
    svetovna razstava exposition universelle
    svetovni rekord record mondial
    svetovni rekorder détenteur moški spol du record mondial
    svetovna sila puissance mondiale
    svetovna sindikalna zveza fédération syndicale mondiale
    svetovna trgovina commerce mondial, échanges internationaux
    svetovna vojna guerre mondiale
    prva (druga) svetovna vojna Première (Deuxième) Guerre mondiale
    Svetovna zdravstvena organizacija Organisation mondiale de la santé (O.M.S.)
    svetovna zgodovina histoire universelle
    svetovna zveza union internationale
  • svetóven mundial; universal; del mundo; internacional

    Svetovna Banka Banco m Mundial
    svetovni kongres (gibanje, gospodarstvo, organizacija, požar, mir) congreso m (movimiento m, economía f, organización f, conflagración f, paz f) mundial
    svetovno mnenje opinión f del (ali al) mundo
    svetovni jezik (razstava, zgodovina) idioma m (exposición f historia f) universal
    svetovna književnost literatura universal (ali mundial)
    svetovno morje océano m
    svetovna politika (trg, prestiž) política f (mercado m, prestigio m) internacional
    svetovna država imperio m
    svetovna sila potencia f mundial, gran potencia f
    svetovni sloves fama f (ali renombre m) mundial
    svetovna gospodarska konferenca conferencia f económica internacional
    svetovna gospodarska kriza crisis f económica mundial
    svetovni nazor concepción f del mundo, (ideologija) ideología f; cosmovisión f
    svetovna produkcija producción f mundial
    svetovni položaj situación f mundial (ali internacional)
    svetovno potovanje vuelta f al mundo, viaje m alrededor del mundo
    svetovna trgovina comercio m mundial (ali internacional)
    svetovni zemljevid mapamundi m
    svetovno čudo maravilla f del mundo
    svetovna poštna zveza Unión f Postal Universal
    svetovna zdravstvena organizacija Organización f Mundial de la Salud (krajšava: OMS)
    svetovna sindikalna zveza Confederación f Internacional de Sindicatos
    svetovni potnik trotamundos m
    svetovni, -a prvak(inja) campeón m, -ona f mundial (ali del mundo)
    svetovno prvenstvo campeonato m mundial (ali del mundo)
    svetovni rekord marca f (ali angl record, récord m) mundial
    svetovni, -a rekorder(ka) poseedor m, -ra f de la marca (ali angl del récord, record) mundial
    svetovna vojna guerra f mundial
    prva svetovna vojna (1914 do 1918) la primera guerra mundial
    druga svetovna vojna (1939-1945) la segunda guerra mundial
    svetovna zveza unión f internacional
    svetovna zveza bivših bojevnikov Federación f Mundial de Excombatientes
  • svetovna vojna ženski spol der Weltkrieg (prva der Erste, druga der Zweite)
  • štirinájsti (-a -o) numer. quattordicesimo; quattordici:
    štirinajstega leta je izbruhnila prva svetovna vojna nel '14 scoppiò la I guerra mondiale
    štirinajsto stoletje il trecento
  • tekm|a1 [é] ženski spol (-e …) šport das Spiel, das Wettspiel, das Match; (finalna Endspiel, izločitvena Ausscheidungsspiel, kondicijska Aufbauspiel, kvalifikacijska Qualifikationsspiel, mednarodna Länderspiel, nogometna Fußballspiel, odločilna Entscheidungsspiel, otvoritvena Eröffnungsspiel, prva Hinspiel, povratna Rückspiel, prijateljska Freundschaftsspiel, prvenstvena Meisterschaftsspiel, na domačem igrišču Heimspiel, na gostovanju/v gosteh Auswärtsspiel); (boj) der Kampf (ekshibicijska Schaukampf, posameznikov Einzelkampf); (dirka) das Rennen
    veslaška tekma das Wettrudern, das Bootsrennen
    … tekme Spiel-
    (konec das Spielende, minuta die Spielminute, potek der Spielverlauf, prekinitev die Spielunterbrechung, vodstvo Spielleitung)
    prve tekme (prvi del tekmovanja) die Hinrunde
    povratne tekme die Rückrunde
    žvižg za konec tekme der [Schlußpfiff] Schlusspfiff
    poročilo o tekmi der Spielbericht
    odigrati tekmo ein Spiel liefern
  • triada samostalnik
    1. (triletno obdobje šolanja) ▸ harmad, oktatási-nevelési szakasz
    učenci triade ▸ harmad tanulói
    šolarji triade ▸ harmad tanulói
    zaključek triade ▸ oktatási-nevelési szakasz befejezése
    Spremembe naj bi odpravile nacionalno preverjanje znanja ob zaključku triad. ▸ A módosítások előreláthatólag megszüntetik az oktatási-nevelési szakaszok végén esedékes nemzeti tudásfelméréseket.
    triada devetletke ▸ kilencéves általános iskola oktatási-nevelési szakasza
    Prometno varnost je treba vpeti v vse triade devetletke. ▸ A közlekedésbiztonságot a kilencéves általános iskola mindhárom oktatási-nevelési szakaszába be kell építeni.
    poučevanje v triadi ▸ harmadban tanít
    Povezane iztočnice: druga triada, zadnja triada, prva triada, tretja triada

    2. (o učencih) ▸ harmad, oktatási-nevelési szakasz
    učilnica za triado ▸ harmad tanterme
    vhod za triado ▸ harmad bejárata
    igrišče za triado ▸ oktatási-nevelési szakasz játszótere
    V zadnji, tretji fazi, bodo uredili še igrišča za vse triade. ▸ Az utolsó, harmadik fázisban játszóteret alakítanak ki mindhárom oktatási-nevelési szakasz számára.

    3. (trojica) ▸ triád, hármas, hármas csoport
    Evropske in tudi neevropske družbe so utemeljene na triadah: oče-mati-otrok. ▸ Az európai és a nem európai társadalmak is az apa-anya-gyermek hármasára épülnek.
    Wellness obravnava človeka kot triado, sestavljeno iz telesa, uma in zavesti. ▸ A wellness az embert a test, az elme és a tudat triádjaként kezeli.
    Medtem se članice klasične gospodarske triade, ZDA, EU in Japonska, ta čas ukvarjajo vsaka s svojimi problemi. ▸ Eközben az USA-ból, az EU-ból és Japánból álló klasszikus gazdasági hármasból jelenleg mindegyik ország a saját problémáival foglalkozik.

    4. (kriminalno združenje) ▸ triád
    šanghajska triada ▸ sanghaji triád
    kitajska triada ▸ kínai triád
    šef triade ▸ triád főnöke
    Sodobni življenjski ritem je tudi pri triadah izničil tradicionalne rituale pri sprejemu v kriminalno druščino. ▸ A modern életritmus a triádok hagyományos, a bűnözői társadalomba való belépéskor alkalmazott rituáléit is eltüntette.
    Državni urad za organizirani kriminal in triade meni, da samo v Hongkongu deluje približno sto tisoč triad. ▸ A szervezett bűnözésért és triádokért felelős állami hivatal úgy véli, hogy csak Hongkongban közel százezer triád működik.

    5. geologija (geološka doba) ▸ triász
    Erupcije so se vršile med zgornjim delom srednje triade ter miocenom. ▸ A kitörések a középső triász felső része és a miocén között zajlottak.
    V triadi prevladujejo karbonatni sedimenti (dolomiti in apnenci). ▸ A triászt karbonátos üledékek (dolomitok és mészkövek) uralják.

    6. kemija (o kemijskih elementih) ▸ triád
    Triada je struktura iz treh aminokislin: histidina, serina in aspartamske kisline. ▸ A triád három aminosavból: hisztidinből, szerinből és aszparaginsavból álló szerkezet.
  • trobenta samostalnik
    1. (glasbilo) ▸ trombita
    zvok trobente ▸ trombita hangja, trombitaszó
    Moje besede je preglasil zvok trobente. ▸ Szavaimat túlharsogta a trombita hangja.
    igranje trobente ▸ trombitajáték
    slišati trobento ▸ trombitát hall
    pihati v trobento ▸ trombitát fúj
    zaigrati na trobento ▸ trombitán játszik
    igrati na trobento ▸ trombitán játszik
    igranje na trobento ▸ trombitajáték
    Vsi člani družine znajo igrati trobento, rog in pozavno. ▸ A család minden tagja tud trombitán, kürtön és harsonán játszani.
    Sopomenke: trobilo
    Povezane iztočnice: navijaška trobenta, pikolo trobenta, baročna trobenta, jazz trobenta, gasilska trobenta, vojaška trobenta, žepna trobenta

    2. (glasbenik) ▸ trombita, trombitás
    prva trobenta ▸ első trombita, első trombitás
    solistična trobenta ▸ szólótrombita
    trio trobent ▸ trombitatrió
    Na koncertu bo nastopil tudi trio trobent. ▸ A hangversenyen egy trombitatrió is fellép.
    Uprizorili smo pravo kraljevsko dobrodošlico: pred njima so hodile trobente in fanfare ter zastavonoše z angleško, italijansko in venezuelsko zastavo. ▸ Igazi királyi fogadtatásban részesítettük őket: trombiták és fanfárok haladtak előttük, valamint zászlóvivők angol, olasz és venezuelai zászlókkal a kezükben.

    3. (igranje trobente) ▸ trombita-, trombita
    profesor trobente ▸ trombitatanár
    študij trobente ▸ trombitatanulmányok
    Študij trobente je končal na glasbeni akademiji v Ljubljani. ▸ Trombitatanulmányait a ljubljanai Zeneakadémián végezte.
    učenje trobente ▸ trombitatanulás
    poučevati trobento ▸ trombitát tanít
    študirati trobento ▸ trombitát tanul
    učiti trobento ▸ trombitát tanít
    Ko sem bil star dvanajst let, sem se začel učiti trobento, to pa zato, ker izhajam iz glasbene družine. ▸ Tizenkét éves koromban elkezdtem trombitálni tanulni, mégpedig azért, mert zenész családból származom.
    vaditi trobento ▸ trombitán gyakorol

    4. (goba) ▸ trombitagomba
    Če ste nabrali lisičke ali trobente, jih lahko nanizate na vrvico in obesite, da se sušijo na zraku. ▸ Ha rókagombát vagy trombitagombát szedett, akkor zsinórra felfűzve kiakaszthatja őket a levegőre, hogy száradjanak.
    Trobent sicer nisva našla, sva pa vsak nabrala lepo porcijo gob. ▸ Trombitagombát ugyan nem találtunk, de mindketten szedtünk egy-egy szép adag rókagombát.
    Povezane iztočnice: črna trobenta, mrtvaška trobenta, žolta trobenta

    5. (izpušni sistem) ▸ kipufogódob
    izpušna trobenta ▸ kipufogódob
    ovalna trobenta ▸ ovális kipufogódob
    Bistvena vizualna razlika je pri zadku, saj opazovalec ne uzre dveh ločenih trobent, ampak značilen dizlov izpušni sistem. ▸ A fő vizuális különbség a hátsó részen látható, ahol a megfigyelő nem két különálló kipufogódobot, hanem egy jellegzetes dízel kipufogórendszert lát.

    6. (o zvoku ali obliki trobente) ▸ trombita
    papirnata trobenta ▸ papírtrombita
    Sestrična je slike spravila na podstrešju, kjer jih je uničila voda, nekatere pa je dala otrokom, da so si iz njih naredili papirnate trobente. ▸ Az unokahúga a képeket a padláson tárolta, ahol tönkretette őket a víz, néhányat közülük pedig a gyerekeknek adott, akik papírtrombitákat készítettek belőlük.
    Ustnice so se mu zaoblile v gumijasto trobento in iz nje se je ulil zveneč tok besed. ▸ Ajkai gumitrombitává kerekedtek és zengő szóáradat tört ki belőlük.

    7. (o propagandi) ▸ harsona, szócső, szólam
    propagandna trobenta ▸ propagandaharsona, propagandaszócső, propagandaszólam
    En sam primer pomnimo, ko je v političnih debatah povzdignil glas, pa je bil še vedno tišji kot znamenite parlamentarne trobente. ▸ Egyetlen olyan példára emlékszünk, amikor egy politikai vitában felemelte a hangját, és még akkor is halkabb volt, mint a híres parlamenti megmondóemberek.
    Ko politične trobente molčijo, naj govore dejanja. ▸ Amikor a politikai harsonák hallgatnak, akkor beszéljenek a tettek.
    Sopomenke: trobilo
  • uprizorítev mise ženski spol en scène, représentation ženski spol

    prva uprizoritev première ženski spol