Franja

calk² [kɔ:k]

1. samostalnik
ozobec na podkvi
ameriško podkvica na peti

2. prehodni glagol
podkovati z ostrimi žeblji, pritrditi dereze (proti drsenju)

canarder [-narde] verbe transitif (iz zasede) streljati (quelqu'un na koga); verbe intransitif napačno peti ali igrati; marine spredaj se pregloboko ugrezati

cantilenare v. tr., v. intr. (pres. cantilēno) počasi in dolgočasno peti, enolično si pripevati

cantitō -āre -āvī (frequ. glag. cantāre) intr. in trans. pogosto peti, popevati: Afr. fr., Ter., Varr. idr., carmina in epulis Ci., ludi scenici, ubi haec cantiantur Aug.

chantonner [šɑ̃tɔne] verbe intransitif tiho si peti, brundati

chirriar (pres: -ío) prasketati; škripati; vreščati, kričati; napačno peti

choir [kwáiə]

1. samostalnik
kor; cerkveni zbor

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
v zboru peti

chorus² [kɔ́:rəs] prehodni glagol & neprehodni glagol
v zboru peti ali recitirati

cindàrati -ām enolično peti, lajnati: cindarati himničke zdravice

concinō -ere -cinuī -centum (cum in canere)

I. intr.

1. skupaj, soglasno, skladno (za)peti
a) (o živalih): ad vada Maeandri concinit albus olor O. pojo jate belih labodov, intempestā nocte galli … concinentes Sid.
b) (o ljudeh): faxo, ne iuvet vox ista VETO, quae nunc concinentes collegas nostros auditis L. s katerim, kakor slišite, soglasno kliče „veto“ zbor naših tovarišev, ubi (chorus) certis numeris ac pedibus … consensit atque concinuit Col.; z dat. personae komu s kakim glasbilom pritegniti (pritegovati), spremljati koga: tragoedo pronuntianti c. Suet.; occ. (o trobilih) skupaj, hkrati (za)doneti, (za)zveneti, oglasiti se: concinunt tubae L., ubi signa concinuissent L., cornua ac tubae concinuere T.

2. pren. skladati se, zlagati se, ujemati se: Stoici cum Peripateticis re concinere videntur, verbis discrepare Ci., videsne, ut haec concinant? Ci., — omnibus inter se concinentibus mundi partibus Ci. — Od tod adv. pt. pr. concinenter soglasno, skladno, v skladu: Iulian. ap. Aug. —

II. trans.

1. kaj skupaj, v zboru, soglasno, skladno (za)peti: haec cum concinuntur Ci., c. carmina Cat., „aelinon“ invitā lyrā O., carmen ad clausas fores O., tristia semper amanti omina non albae concinuistis aves O. črne ptice ste v zboru pele žalne prerokbe, tako tudi o eni ptici: nigraque funestum concinit omen avis Pr. naznanja kričaje; undique concinentes SALVA ROMA … Suet.; occ. (o vojaških trobilih): stridor lituûm clangorque tubarum non pia concinuit cum rauco classica cornu Lucan.

2. pren. opevati, v pesmi(h) slaviti: concines maiore poëta plectro Caesarem H., concines laetosque dies et Urbis publicum ludum H., c. laudes Iovi Tib.

davòriti -īm peti bojne in budniške pesmi

dēcantō -āre -āvī -ātum

I. trans.

1. prepevati, pojoč predavati: Lucan., Suet., miserabiles elegos H.; (zaničljivo) žebrati, venomer ponavljati, premlevati: Sen. ph., Q., augurium, praecepta, causas Ci., haec decantata erat fabula Ci., nenia decantata Camillis H.

2. začarati, ureči (urekati), očarati: nullo decantatus carmine, his verbis … decantatus maritus, decantatis fibris Ap.

— II. intr.

1. nehati peti, odpeti: sed iam decantaverant Ci.

2. igrati (na glasbilo), kako skladbo izvajati: Appius Claudius epulandi decantandique ius tibicinibus in publico ademit Aur.

déchiffrer [-šifre] verbe transitif dešifrirati; razrešiti, razvozlati (uganko); figuré razumeti (kar je bilo nejasno); odkriti; musique brez priprave peti ali igrati

déchiffrer un télégramme dešifrirati brzojavko
déchiffrer quelqu'un spregledati koga
déchiffrer une intrigue odkriti spletko

desafinar napačno igrati ali peti

desafinarse gl razglašen postati

descant² [diskǽnt] neprehodni glagol
peti z diskantom; drobiti glas (upon)
na široko razlagati, pretresati; opevati

détonner [detɔne] verbe intransitif detonirati (pri petju), napačno peti ali igrati; figuré ne spadati, ne iti skupaj; gristi se, ne se ujemati, ne harmonirati, biti v nasprotju

il détonne dans ce milieu paysan ne spada v to kmečko okolje

discantare v. intr. (pres. discanto) glasba peti diskant

dolìgati -ām dial. peti s tremolirajočim glasom: doligaju i dozivaju se čobani

dolókati dòlōčēm peti s tremolirajočim glasom: moj govedar cio dan samo določe, a ne pazi u blago

dominante [dɔminɑ̃t] féminin glavna, vodilna, bistvena misel (lastnost, motiv); musique vodilni peti ton tonovske lestvice

la dominante de son œuvre est l'ironie glavno, bistveno, značilno v njegovem delu je ironija