Franja

aspis -idis, acc. sg. -idem, pesn. -ida, acc. pl. -idas, f, pri Prud. m (gr. ἀσπίς ščit) kača ščitarka, gad: aspidem occulte latere uspiam Ci., aspide ad corpus admotā vitā est privatus Ci.; pren.: aspis a vipera mutuatur venenum Tert. — Kot nom. propr. Aspis -idis, f Aspida,
a) predgorje in mesto vzhodno od Kartagine, pozneje polat. Clupea: Sil.
b) otok ob likijski obali: Plin.
c) otok nasproti predgorja Spireja: Plin.

Asteria -ae, f in Asteriē -ēs, f (Ἀστερίη) Asterija,

1. hči Titana Koja (Coeus, po Hyg. pa Polova [Polus] hči) in Febe (Phoebē), Latonina sestra, mati Hekate in četrtega Herkula. Jupiter jo je spremenil v prepelico, ker se je branila njegove ljubezni; nato se je vrgla v morje in postala otok, ki so ga najprej imenovali Asteria, potem Ortygia (Prepeličin otok) in pozneje Delos (Svetli, Žarni otok): Ci., O. idr.

2. star. ime otoka Rodosa: Plin.

3. otok v Jonskem morju (sicer imen. Asteris): Mel.

4. v obl. Asterie izmišljeno samogovoreče ime lepe deklice: H.

Asteris -idis, f (Ἀστερίς) Asterida, otok v Jonskem morju, nedaleč od Itake: Plin.

Astypalaea -ae, f (Ἀστυπάλαια) Astipalaja, otok v Sporadih nedaleč od Rodosa z istoim. mestom (zdaj Astipálaia); otočani so Ahila po božje častili: O., Mel., Plin., M. Od tod adj. Astypalaeicus 3 astipalajski: Plin. = Astypalēïus 3: regna O.; subst. Astypalaeēnsēs -ium, m Astipalajci, preb. Astipalaje: Ast. insulani Ci.

Atlantida samostalnik
(bajeslovni otok) ▸ Atlantisz [legendabeli sziget]

atol samostalnik
(koralni otok) ▸ atoll [korallzátonygyűrű]

avstralski pridevnik
(o Avstraliji in Avstralcih) ▸ ausztrálPovezane iztočnice: avstralski dolar, avstralska angleščina

Bacchium -iī, n Bakhij, otok ob maloazijski obali: L.

barbada ženski spol podbradnica (verižica, jermenček)

(la Isla) Barbada otok Barbados

barieren pridevnik
1. v geografiji (o pregradi ali oviri) ▸ barrier, védő Barierni nasipi nastajajo ob obalah, kjer se morsko dno zelo položno spušča proti odprtemu morju. ▸ A védőtöltések olyan partvonalak mentén alakulnak ki, ahol a tengerfenék nagyon sekélyen lejt a nyílt tenger felé.

2. (o zaščiti) ▸ barrier Barierne metode so manj zanesljive: ob rednih spolnih odnosih v enem letu zanosi približno dvajset odstotkov žensk. ▸ A barrier módszerek kevésbé megbízhatóak: rendszeres szexuális érintkezés esetén egy év alatt a nők körülbelül húsz százaléka teherbe esik.

Bīthȳnī -ōrum, m (Βιϑυνοί) Bitinci, traško ljudstvo, ki se je iz Trakije preselilo čez Bospor na severno obalo Male Azije: N., T. idr.; sg. Bīthȳnus -ī, m Bitinec: Plin., Val. Fl. Od tod

I. adj.

1. Bīthȳnus 3 bitinski, iz Bitinije, v Bitiniji: carina, negotia H., campi Cat., caseus Plin., mare T., Bīth. tyrannus, equites Bĭthōnī Iuv.

2. Bīthȳnius 3 bitinski, iz Bitinije: Varr., Col.; večinoma kot subst.
a) Bīthȳnia -ae, f Bitinija, α) (sc. terra) pokrajina ob Črnem morju od Bospora proti jugu do Olimpa pri Brusi in proti vzhodu do Amastride, najprej samostojno kraljestvo, po l. 75 pa rim. provinca: Ci., N., T. idr., socii Bithyniae Ci. ep. zakupniki za Bitinijo. β) (sc. insula) otok, sicer imenovan Thȳnias: Plin.
b) Bīthȳniī -ōrum, m Bitinci: Prusiae regis Bithyniorum filius Plin.

3. Bīthȳnicus 3 (Βιϑυνικός) bitinski, iz Bitinije: societas Bith. Ci. ep. = socii Bith. (gl. spredaj), civitates Plin. iun., Volusius Bith. Iuv. — Kot častni cognomen Bīthȳnicus Bitinski, npr. Q. Pompeius Bith. Kvint Pompej Bitinski, ki je l. 75 Bitinijo naredil za rim. provinco: Ci., in njegov sin A. Pompeis Bith. Avel Pompej Bitinski: Ci. ep.

— II. subst. Bīthȳnis -idis, f (Βιϑυνίς)

1. = Bitinka: O.

2. = Bitinida, mesto
a) na otoku Bitiniadi (Bīthȳnias) v Črnem morju: Mel.
b) v Trakiji: Mel.

Boa -ae, f Boa, otok v Jadranskem morju ob dalmatinski meji: Amm., Cod. Th.

Byblis -idis, acc. -ida, f (Βυβλίς) Biblida,

1. mitološka Miletova hči, ki se je zaljubila v svojega brata Kavna in se utopljena v solzah spremenila v izvir (ali se obesila): O., Hyg.

2. otok v Egejskem morju, tudi Melos: Plin.

Caprāria -ae, f (sc. insula) (capra)

1. Kaprarija = Kozji otok (zdaj Cabrera), otok ob južnem rtu Večjega Balearskega otoka (zdaj Mallorca), nevaren za ladje: Plin., M.

2. eden od Blaženih otokov (insulae fortunatae): M.

3. otoček v Tirenskem morju severno od Korzike (zdaj Capraia): Mel., Plin., M. Soobl. Caprāsia -ae, f Kaprazija: Varr. — Od tod adj. Caprāriēnsis -e kaprarijski: plumbum Plin.

Capreae -ārum, f Kapreje = Kozji otok (zdaj Capri), otoček ob obali Kampanije: V., O., Plin. idr. Tu je ces. Tiberij v razpašnosti in razuzdanosti preživel zadnjih sedem let življenja: T., Iuv., Suet., zato so otok porogljivo imenovali Caprineum (capra in inire) Kaprinej: Suet. Od tod adj. Capreēnsis -e kaprejski: secessus Suet. na Kapreje.

Carpathus (Carpathos) -ī, f (Κάρπαϑος) Karpat, otok med Kreto in Rodosom: Mel., Plin. idr. Od tod adj. Carpathius 3 (Καρπάϑιος) karpatski (Karpatski): Carpathium mare Luc. fr., V., H., Pr., Mel., Plin. ali pelagus H., Col. ali Carpathius gurges V. ali Carpathiae undae Pr. Karpatsko morje, južni del Egejskega morja (pesn. = Egejsko morje), vates ali senex (= Proteus) O.

Cenchrēis -idis, f (Κεγχρεΐς) Kenhreida

1. Mirina mati: O., Hyg.

2. otok v Egejskem morju: Plin.

Cephallēnia, v dor. obl. Cephallānia, -ae, f (Κεφαλληνία) Kefalenija, Kefalanija, največji otok v Jonskem morju (zdaj Kefallinía): L., Mel., Plin., Fl. Od tod preb. Cephallēnēs ali Cephallānēs -um, m Kefalenčani: L., Sil.

Cercīna -ae, f (Κέρκινα) Kerkina, otok v Mali Sirti: L., Auct. b. Afr., idr. Za cesarjev so tja pošiljali pregnance: T. Most povezuje otok z otočkom, imenovanim Cercīnītis -tidos, f (gr. Κερκινῖτις) Kerkinitida: Plin.—Od tod Cercinitānī -ōrum, m Kerkinci, preb. otoka Kerkine: Auct. b. Afr.

Chalcis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Χαλκίς) Halkida,

1. glavno evbojsko mesto ob Evripu, z mostom povezano s celino, rojstni kraj gr. govornika Izeja in pesnikov Evforiona in Likofrona: N., L., Vell. idr., imenovano tudi Chalc. Euboeae Plin. Evbojska Halkida. Od tod adj.
a) Chalcidēnsis -e halkidski, iz Halkide: hospes L., cum Timagora Chalcidense Plin.; subst. pl. Chalcidēnsēs -ium, m Halkidci, preb. Halkide: L., Plin., ali sploh halkidski Jonci na Evboji, ustanovitelji mnogih naselbin (najstarejše so bile Cumae Kume, ki so same ustanovile naselbini Nolo in Abelo): Iust.
b) Chalcidicēnsis -e, halkidski: colonia (= Cumae) Gell.
c) Chalcidicus 3 (Χαλκιδικός) α) halkidski: Euripus Ci., creta Varr., Plin., galli Varr., fici Varr., Col., versus V., Q. pesnika Evforiona, arenae Val. Fl.; subst. Chalcidicum -ī, n (sc. conclave ali aedificium) halkidska soba, nekakšna soba v vogalu bazilik na obeh straneh tribunala: Vitr.; occ. prostorna soba v gr. hišah: Arn., Aus. β) pesn. = kumski (ker so Kume halkidska naselbina): arx (= Cumae) V., litora, turres Stat., carmen Stat. kumske Sibile, Nola Sil. (gl. spredaj pod Chalcidēnsis).

2. Chalcis ad Belum Halkida ob Belu, mesto v Kelesiriji: Plin.

3. gr. mesto v Arabiji: Plin.

4. otok pri Etoliji: Plin.

5. zaliv v Etoliji: Plin.